V Ljutomeru je potekal regijski Linhartov festival odraslih gledaliških skupin

V Domu kulture Ljutomer je v nedeljo, 9. junija, potekal regijski Linhartov festival odraslih gledaliških skupin. Pomurje je po izboru regijske selektorice, Barbare Vidovič, zastopala gledališka šola ONinME iz Ljutomera s predstavo po motivih Arthurja Kopita, Komorna glasba, ki so ji ustvarjalci nadeli naslov Babji parlament. Selektorica je tako zapisala v obrazložitvi:

"Že v prvem skupinskem prizoru se čuti igralska disciplina. Igralke se dobro zavedajo svojega položaja v posameznih prizorih, hkrati pa že na začetku predstave natančno vzpostavijo svoje like. Čutiti je dobro pripravo na vloge in razumevanje pravilnega vživetja v karakterje. Izoblikovane vloge so obenem ekstremne, na trenutek nadrealistične, vendar vseskozi verjetne, pristne in žive. Humor v predstavi je dobro odmerjen in ne »povozi« zgodbe in karakterjev na račun smešnosti. Pohvalila bi iskreno interpretacijo likov: igralci so se v svoje vloge resnično vživeli in se poglobili v analizo karakterjev. Gledalec jih zato lahko iskreno doživlja in razume tudi notranji svet posameznega lika.

Scenograf, Albin Rožman je ustvaril pravilno prostorsko vzdušje. Dobra postavitev odrskih elementov, omogoča elegantno mizansceno. Igralci so znotraj nje ves čas v sproščenem gibanju, ni »skritih« kotov, ki bi jih kakorkoli skrili pred občinstvom. Gledalci lahko preprosto sledijo dogajanju, tudi njihov fokus na posamezna dogajanja v sočasnih prizorih je jasno voden.

Kostumografija Nine Šulin, že na prvi pogled odlično opiše posamezne like. Takoj nam je jasna dvojna narava Ženske z gramofonom in kladivom, ki jo spretno reši z bohotno domačo haljo, pod katero se skriva skoraj vojaška obleka. V snežno belo oblekico in črne pikčaste nogavice je oblečena krhka in nesamozavestna Ženska v lahki obleki. Pilotka je v tipičnem arhaičnem kostumu letalke. Ivana iz Arka, v beli bluzi, z boksarkami, s ščitniki in s čelado ter nenazadnje z ogromnim nevarnim križem je prava bojevnica. Kostumi so igralkam v predstavi pomagalo, da se lahko lažje vživljajo v svoje karakterje, hkrati pa zaokrožujejo likovno podobo predstave. Glasbeni izbor režiserke Aleksandre Blagojević, na subtilen način zaokroža predstavo kot celoto.

Vlogi, Ženska z gramofonom in kladivom, v interpretaciji Mire Rebernik Žižek, sta emotivni in prepričljivi. Dvojnost svojega lika, nežno zaljubljenko - neizprosno oblastnico, je gradila s pravo mero in verjetnostjo. V samoizpovednih trenutkih je krhka, nežna in zaljubljena, z dobro umerjeno govorno napako avstrijskega »r«, v družbi kolegic pa se prelevi v komandirko, ki je za svoje cilje pripravljena storiti vse. Prav zaradi igralkinega spretnega prehajanja iz enega karakterja v drugega, gledalci niti ne zaznajo, da sta v njeni vlogi pravzaprav združena dva zelo različna lika. Še posebej ganljiva je v svojem pevskem vložku ob oknu. Čutiti je krhkost neke osivele dive, ki se otožno spopada z minljivostjo in nemočjo. Igralki je bilo podeljeno priznanje selektorice za žensko vlogo.

Še najbolj »normalno«, vsaj po lastni presoji, Pilotko, simpatično odigra najmlajša izmed igralk, Enja Zobarič. Dobro je razumela svojo vlogo in jo tudi lepo odigrala. Pilotka je tisti lik, katerega usodo gledalci potihem slutijo in se z njo tudi najmočneje identificirajo.

Nevrotično in prestrašeno Žensko v beli obleki doživeto odigra Sonja Kolbl, znotraj svoje vloge iskrena igriva. Lepo umerja količino humorja v svoji vlogi in deluje kot prestrašena miška, ki jo spravi ob živce že najmanjši stres. Njena krhkost gledalca hkrati gane in nasmeji.

Divja Ivana iz Arka je vloga, ki je gledalci zagotovo ne pozabijo zlahka. Fani Zorec jo igra fanatično zares, gledalca posrka s svojimi intenzivnimi očmi in bojevito gestikulacijo. Zorčeva se je docela predala vlogi in ustvarila sočen karakter, s paleto komičnih situacij. Tragičnost njene situacije se razkrije šele proti koncu predstave, ko se ji zaradi prevelike vznemirjenosti zgodi »nesreča«. Igralki je bilo podeljeno priznanje selektorice za žensko vlogo.

Kljub epizodni vlogi je Dr. Šizmana, Jože Laba odigral suvereno. V svojem prvem prihodu, da jasno vedeti kakšen odnos ima do posameznih pacientk: indiferentnost, spoštljivost, toplino, ... do vsake zgradi svoj odnos. To je za »minutažo«, ki mu je namenjena v predstavi velik zalogaj in Jože Laba ga inteligentno izpelje. Tudi njegov zaključni epilog je pretresljiv in iskren. Še posebej, ker se interpretacija ne zateka v patetiko ampak ostaja v umirjeni formi."

Pri predstavi je prišepetovala Marija Lačen, za luč in ton pa je poskrbel Stanislav Kaučič. Priznanja regijske selektorice je podelila članica Sveta OI JSKD Ljutomer, Silva Duh.