Na srbskem tožilstvu za vojne zločine ovadili Milana Kučana

Srbski odvetnik Dušan Bratić je na srbskem tožilstvu za vojne zločine vložil ovadbo zoper Milana Kučana, ker naj bi bil odgovoren za vojni zločin proti vojnim ujetnikom v vojni v Sloveniji leta 1991, poroča RTV Slovenija. Ovadba se nanaša tudi na druge osamosvojitelje.

Srbski dnevnik Politika piše, da se jim očita kršitve ženevske konvencije v času oboroženih spopadov med JLA in zveznimi policijskimi enotami ter slovensko Teritorialno obrambo in drugimi enotami, ki so v Sloveniji trajali od 27. junija do 7. julija 1991.

Kot poroča RTV Slovenija, ovadba navaja, da je "skupina pripadnikov Teritorialne obrambe Slovenije 29. junija 1991 na Škofijah, v neposredni bližini istoimenskega mejnega prehoda med takratno SFRJ in Italijo, v času trajanja sporazuma o prekinitvi ognja med stranmi v oboroženem spopadu z avtomatskimi puškami streljala na kolono, ki jo je sestavljalo pet terenskih vozil JLA".

Kučan je v odzivu na ovadbo zapisal, da trditve, ki jih je objavila Politika, povsem spregledujejo zgodovinski kontekst procesov, ki so bili vzrok za razpad Jugoslavije in za tragedije, do katerih so pripeljali, poroča STA.

"Moj komentar je odveč, saj verjamem, da bosta srbska politika in družba sami zmogli objektivno soočenje s politiko Srbije v 90. letih prejšnjega stoletja, ki je sprožila odpor pri praktično vseh narodih nekdanje skupne države. To je bila retrogradna politika, ki je za dolgo obdobje zaustavila razvoj predvsem Srbije, pa tudi drugih republik. Prepričan sem, da samorefleksija o tem obdobju, pa tudi celovitejše ocene takratne politike in njenih posledic Srbijo še čakajo, zato da bi zmogla resen korak naprej na poti do članstva v Evropski uniji. Obtoževanje drugih je beg pred lastno odgovornostjo. Kar pa zadeva mojo odgovornost, o njej bo sodila zgodovina," je v odzivu zapisal Kučan.

Ovadba je vložena tudi proti nekdanjemu načelniku republiškega štaba teritorialne obrambe v Sloveniji Janezu Slaparju, poveljniku ene od organizacijskih enot slovenske teritorialne obrambe Francu Anderliču in še trem osebam.