Na razstavi Zbiralci se predstavlja mlad ljutomerski duhovnik Boris Kučko

Radgonski muzej "Špital" se je tudi letos pridružil tradicionalni akciji slovenskih muzejev in galerij, Poletni muzejski noči. Tako so državljane povabili k brezplačnemu ogledu muzejskih vsebin, ob tem so odprli še spominsko sobo in razstavo, in sicer so naprej v družbi številnih obiskovalcev, predvsem njegovih potomcev, odprli spominsko sobo slovenskega bibliografa in literarnega zgodovinarja. dr. Franca Simoniča, nato pa še razstavo iz cikla Zbiralci, kjer se tokrat predstavlja mladi duhovnik iz Ljutomera, Boris Kučko. Ob odprtju spominske razstave ob 100. letnici smrti dr. Franca Simoniča, čigav doprsni kip že nekaj let stoji tik ob muzeju, v radgonski Aleji velikih, sta prisotne pozdravila direktorica zavoda Kultprotur, Tatjana Kotnik Karba, in podžupan občine Gornja Radgona, David Roškar. Za popestritev programa so z glasbenimi točkami poskrbeli učenci OŠ Ivanjkovci, kjer se je Simonič (leta 1847) tudi rodil. Življenje in delo dr. Franca Simoniča je predstavila dr. Maja Gombač, razstavo pa je predstavila njena avtorica, Breda Ilich Klančnik.

V drugem delu "muzejskega" dogajanja, je univ. dipl. soc. kult. in etnol. in kult. antrop., višja kustosinja, Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja v Murski Soboti, odprla razstavo iz sklopa Zbiralci, avtorja Borisa Kučka. Zanimivo razstavo, ki prikazuje predvsem kulturno-zgodovinsko izročilo, je predstavila Pšajdova, nekaj anekdot in zanimivosti iz nastajanja zbirke (Ancove galerije) pa je predstavil tudi avtor sam, katerega otvoritev sta s svojo navzočnostjo počastila tudi njegova starša, ki sta pravzaprav tudi nekakšna varuha več tisoč eksponatov na domačiji v Turnišču. Ancova galerija ali Društvo za ohranjanje kulturno-zgodovinskih izročil in predmetov iz Nedelice je sicer nastala leta 2008. Zbiralec Boris Kučko je že leta 1994 začel z zbiranjem enoloških predmetov. Danes zbirka šteje več kot 10.000 kosov predmetov različnih vsebin: etnološke, umetnostno-zgodovinske in zgodovinske. Provenienca predmetov je jasna, prav tako politika zbiranja - ohranjati lokalno dediščino, primarno iz vasi Nedelica, ostalih vasi turniške župnije in iz prekmurskih vasi, če je to povezano s celovito zgodbo Anceve galerije. V glavnem so premeti darovani, nekaj posameznih kosov pa je tudi kupljenih. Ime je galerija dobila pri zbiralčevi stari mami Ancovi Bari, ki je bila dobra poznavalka in pripovedovalka lokalnih zgodb iz preteklosti.

Zbirko sestavlja nekaj zaključenih enot, ki so postavljene ambientalno: škounikof salon, farovška künja, sprejemnica trgovca Rousa iz Turnišča in Kučkova velka iža iz Nedelice. Te enote so bile darovane kot celota od posameznih lokalnih družin ali potomcev. Poleg naštetega so prikazani in razstavljeni še: šolska učilnica, čevljarska delavnica, vaška gostilna s Placa gostilničarja Klementa in ansambel Leptiri. Zbirko pa sestavljajo še različni predmeti, ki so povezani z obrtmi in domačimi dejavnostmi (tkalstvom, pletenjem cekarjev, krojaštvom, mizarstvom, mlinarstvom, čebelarstvom, tesarstvom, kolarstvom, veziljstvom, žganjekuho, pridelavo in predelavo lanu), predmeti Cejskega drüštva in predmeti kmečkega gospodarstva (vinogradništva, sadjarstva, poljedelstva, živinoreje), osebni predmeti (sezonski in vojaški kovčki, verski premeti) in predmeti bivanjske kulture (skrinje, kosi pohištva, slike, plastike, posodje, tekstil). Glede na vsebino razstavljenih predmetov po prostorih je galerija razdeljena na dva sklopa: Varašanci v Nedelici in Moja razstava vaših predmetov. 
"Glede na velikost, številčnost in različnost predmetov, smo se odločili, da razstavimo tri zaključene vsebine: predmete z versko vsebino, predmete, povezane z osebno higieno in servirni (porcelanasti) pribor. Razstavljeni predmeti zelo dobro pokažejo raznolikost Ancove galerije - bivanje v cimprani in zidani hiši, torej vsakdan ter praznični dan siromašnejšega in bogatejšega sloja na podeželju", je še pred uradnim odprtjem razstave povedala kustosinja Jelka Pšajd.

Razstava je vsekakor vredna ogleda, za starejše kot spomin na preteklost, za mlajše pa kot potrditev, da so ljudje tudi nekoč bili iznajdljivi...