Koncert, ki je odpadel, narcisi, nakupovanje in pena party…

Odločila sem se, da bom pisala tematske članke, o tem, kar se trenutno dogaja v našem okolišu. Mogoče, čeprav je malo verjetno, nekoga zanima moje mnenje o tem, malce daljši komentar, kamor včasih dodam res pametne besede strokovnjakov z različnih področij. Meni lahko oporekate, njim pa bolj težko ... A radi berete komentarje? Jaz rada ... Včasih pa se res zdijo na prvo žogo neumni ali za lase privlečeni, ampak so vsekakor iskreni: človek dejansko napiše tisto, kar mu najprej pride na misel in včasih to še kar drži. Bivši urednik moje spletne strani mi je rekel, da je komentar največ, kar lahko dobiš od posameznika. To je več kot laik. To pomeni, da si v človeku sprožil nekakšna čustva in sploh ni važno, ali so pozitivna ali negativna. Važno je, da se v njem nekaj prebudilo, da si ga spodbudil k razmišljanju. Zato se veselim vsakršnih komentarjev, vi si samo dajte duška.

Naredila sem si načrt »A«, »B« in »C«, ki so se mi skoraj vsi izjalovili, razen načrta »B«. Če o nečem misliš pisati, moraš biti dejansko prisoten na teh dogodkih. Hčerki sem obljubila, da jo bom peljala na koncert Jana Plestenjaka in sem že začela zbirati podatke o tem. To je bil načrt »A«.

Cel dan čakamo, da se odpravimo na koncert našega največjega zvezdnika, čeprav še ne vemo, če sploh bo. Nevihta, dež, veter, toča - a bo vreme zdržalo?

Nekoč sem brala knjigo o njem, kako se je v mladih letih odpravil v Ameriko z mislijo, da mu bo uspelo osvojiti svet. Ker ni imel denarja, je jedel tudi mačje konzerve. Uspelo mu je, ampak šele po dvajsetih letih udejstvovanja v glasbeni industriji, in to v Sloveniji.

Kdo mu lahko kaj zameri? Še vedno je lep kot grški bog, z leti postaja še bolj šarmanten in skrivnosten. Tudi to, da še ni našel svoje boljše polovice, njegove oboževalke še bolj podžiga. Nekdo je v šali rekel, da zanj v Ameriki klonirajo različico dveh Jennifer, Anistonove in Lopezove ter Angeline Joli. Ne glede na vse ga obožujem. Ne tako, da bi poslušala vse njegove pesmi, ampak če se že vrtijo na radiu, jih pustim do konca. To je že nekaj. Všeč mi je njegova pojava, njegov slog, njegova karizma, pa naj ljudje govorijo, kar hočejo.

Da je narcis? Da je biseksualec? Koga sploh to zanima? Naj bo, kar hoče, to je itak slovenski fenomen. Kaj pa pravijo o tem strokovnjaki? (že spet ....)

Narcisi

»Oseba z narcistično motnjo osebnosti je kot rabelj, ki nas prebiča, nato pa pričakuje naše sočutje, ker se je pri tem utrudil.«
Večina od nas ima kako lastnost, ki jo pripisujemo narcisu. »Mogoče slabo prenašamo dobronamerno in utemeljeno kritiko. Lahko smo nagnjeni k prepričanju, da vse vemo in imamo vedno prav. Ali pa radi govorimo o sebi. Tu je seveda tudi občutek, da splošno sprejeta pravila - od etičnih norm do cestnoprometnih predpisov - za nas ne veljajo in jih smemo kršiti ter si jih prilagajati. Več kot ima nekdo takih lastnosti, večja je verjetnost, da ima narcistično motnjo.«

Ko sem to prebrala, sem ugotovila, da sem se našla ... v teh lastnostih, seveda ne vseh, ker bi bilo to že preveč, v nekaterih pa. Mogoče jih omili dejstvo, da s tem nikogar ne ogrožam in se tega zavedam. Opažam, da marsikateri zvezdniki ali na splošno ljudje, ki so kaj dosegli v življenju, imajo teh lastnosti na pretek. Znajo pa biti zelo prijazni do drugih, večinoma z namenom, da bi te lastnosti skrili oziroma dokazali svetu, da oni niso takšni, kot drugi mislijo, ampak čisto preprosti in navadni ljudje ...

Ne glede na vse jih imamo radi in delamo iz njih zvezdnike. Sploh nas ne zanima, kaj si mislijo o sebi, tudi njihova arogantnost in muhavost nam je všeč, saj si jo lahko privoščijo, kajne? Kdo bi še drugače koval v zvezde Ronalda, če on ne bi bil takšen, kot je, samovšečen, aroganten, vase zagledan kreten (bi rekli nekateri ...).

V današnjem času samopromocije bo redko uspelo skromnim sivim miškam, četudi bi se ne vem kako trudile. Celo igralke najboljših slovenskih klubov si same iščejo druge klube v tujini ali doma. Tiste, ki želijo dobiti štipendijo za študij v Ameriki, nekoga naprosijo, da jih snema in potem te videoposnetke pošiljajo naprej. Na takšen način se prodajajo ... V mojih časih kaj takega nikomur ne bi prišlo na misel, sama sem imela šest ponudb in sem lahko izbirala med klubi.

Koncert je odpadel - na vrsti je načrt »B«

Koncert Jana Plestenjaka je odpadel zaradi vremenskih razmer. Voda je zalila električne kable. Nič ni pomagalo, da je že zvečer sonce sramežljivo pokukalo izza oblakov. Prvič, poudarjam - prvič, v življenju sem mislila iti na takšen koncert in se je tako klavrno končalo. Mož se redno udeležuje vseh rokovskih koncertov »Metallice« in »AC/DC« in se mu nikoli ne zgodi nič takega ...

Čas je za načrt »B«, ki uspe, vedno ... Vsaj pri meni. Ne razumem ljudi, ki pravijo, da tako dolgo nekaj iščejo in ne morejo kupiti. Jaz najdem. Vedno. Za to se mi ni treba peljati v Maribor ali Ljubljano. Imam srečo, da mi skoraj vse, kar kupim, paše ... Kupim pa zelo hitro, takoj vidim, kaj bo zame in kaj ne.

Vedno sem rada nakupovala. Ko sem v knjižnici zagledala knjigo pisateljice Sophie Kinsella »Strastna zapravljivka«, sem bila osupla. Ta knjiga mi je pisana na kožo. Ta knjiga je moja. Lahko bi jaz bila glavna junakinja te knjige. To mi je tako blizu: »Srce ti začne močneje utripati, ko vstopiš v trgovino in vidiš z velikimi črkami napisano »Razprodaja« ... 

Kolikokrat sem si že rekla, da ničesar več ne potrebujem, ampak pot me je vedno zanesla v trgovino z oblačili in sem šla tja samo pogledat ... V garderobo sem si nesla najmanj deset kosov oblačil in kupila vsaj tri kose. Najmanj. Vse sem potrebovala. Imam svoje najljubše trgovine, in če grem notri, tam obvezno nekaj kupim.

Ampak moj načrt »B« ne spada v kontekst tega zapisa. Koga pravzaprav zanima moje nakupovanje? Ali to, da sem strastna zapravljivka in si ne morem glede tega pomagati?

V Ljutomeru pa se nekaj dogaja ...

V Ljutomeru, v Oxigenu pa se nekaj dogaja. Pena party. Pokličem množico prijateljev in znancev, če bi kdo želel iti z menoj tja, nekaterim ni jasno, kam bi sploh rada šla, nekaterim - kaj bi tam počela. Saj tudi meni ne. Nazadnje sem bila v disku pred dvajsetimi leti, če se prav spomnim. Pozanimam se o tem. Pravijo, če grem tja, moram imeti rezervna oblačila. Da bom cela mokra. Resno?! Torbo že imam pripravljeno, ampak nekaj me je ustavilo. Da ne bom izgledala tam kot nekakšen tiranozaver iz dobe paleolitika med dvajsetletniki? A sploh še kdo mojih let hodi v disko? Torej sem lepo oblekla pižamo in se spravila v posteljo. Mogoče bo drugič več sreče ... Ali pa bom izbrala zase primerne dogodke in destinacije. Sejo Krajevne skupnosti recimo. Ali proslavo ob dnevu državnosti? Bi brali o tem? Močno dvomim ... 

(Slišala sem, da je na tem partyju prišlo do hudega pretepa med posamezniki. Še dobro, da me ni bilo zraven ...)