Nasilje nad starejšimi ne sme biti tabu tema

V Svetem Juriju ob Ščavnici je ob svetovnem dnevu o ozaveščanju preprečevanja nasilja nad starejšimi, v organizaciji Zavoda Vitica Gornja Radgona, potekal izobraževalni seminar za celotno Pomurje z naslovom »(PO)MOČ za ozaveščanje, preprečevanje in zmanjševanje nasilja nad starejšimi«. Nanj so bili povabljeni predavatelji različnih strok, ki se ukvarjajo s to problematiko ter vsi zaposleni, ki delajo na področju starejših ter druga zainteresirana strokovna in laična javnost. Seminarja so se udeležili predavatelji dr. Anamarija Kejžar iz Fakultete za socialno delo Ljubljana s temo Ohranjanje avtonomnosti v starosti kot preventiva nasilja, izkušnje društva SOS telefon v primerih nasilja nad starejšimi je predstavila Darinka Rozman iz društva SOS telefon Ljubljana; koordinatorica za preprečevanje nasilja iz CSD Pomurja, Saša Car, je govorila o zakonu o preprečevanju nasilja in izkušnjah obravnave nasilja nad starejšimi na CSD. O nasilju v družinskem okolju in družbenih dilemah do nasilja je spregovoril dr. Nikolaj Lipič iz Gerontološkega društva Slovenije; kriminalistična inšpektorica iz PU Murska Sobota, Bernarda Balaško, pa je predstavila kriminalistični vidik preiskave nasilja nad starejšimi; iz Dosorja sta o primerih dobre prakse strokovne pomoči ter podpore starejšim ob namestitvi v domsko varstvo v primerih nasilja spregovorila socialna delavca Goran Kuzma in Barbara Lukač; področje skrbništva po novi družinski zakonodaji pa sta predstavili pravnica Sandra Fekonja in socialna delavka Rosana Gjura Luci iz CSD Pomurja.

Zavod Vitica namenja posebno pozornost medgeneracijskemu sodelovanju in povezovanju z drugimi dejavniki v lokalnem okolju in širše, ki se pri svojem delu ali dejavnosti srečujejo s starejšimi, z namenom skupnih aktivnosti in delovanja. Od leta 2016, od kar izvajajo regijski program preprečevanja nasilja nad starejšimi Lučka, vsako leto razmišljajo, kako bi najbolj učinkovito pristopili k reševanju problematike nasilja nad starejšimi, k osveščanju starejših ljudi in njihovih svojcev, ter celotne javnosti o problematiki nasilja in ničelni toleranci do njega, o dejavnikih tveganja za nasilje nad starejšimi in o tem, da je kakršnokoli nasilje nad starejšo osebo, ki je večinoma najšibkejši člen v družini, nedopustno in da obstajajo storitve in programi, ki lahko pomagajo taki družini v stiski in absolutno osebi, ki je žrtev nasilja. Zavedajo se da je o nasilju nad starejšimi nasploh težko govoriti, saj zahteva veliko občutljivosti in senzibilnosti do oseb ki doživljajo nasilje, da je nasilje nad starejšimi še vedno tabu tema, da ga je težko odkrivati in težko reševati zaradi družinskih vezi in pogosto odvisnega odnosa.

Direktorica Zavoda Vitica Zora Borko je povedala, da je značilnost nasilja nad starejšimi in tisto, po čemer se nasilje nad starejšimi razlikuje od drugih oblik nasilja v družini zagotovo dejstvo, da starost, psihofizična kondicija in perspektiva žrtve vplivajo na to, da gre nemalokrat tudi za življenjsko ogrožajoče situacije. Med vzroke oz. tveganje za nasilje nad starejšimi lahko uvrstimo relativno majhno družbeno in osebno moč, čustveno, fizično, ekonomsko, institucionalno odvisnost, izoliranost žrtve, nekritičnost do pojavov nasilja in njegovo neprepoznavanje ter omalovaževanje, nespoštovanje dostojanstva in identitete starejših. Največ nasilja nad starejšimi se namreč dogaja doma, v partnerskih in sorodstvenih odnosih, in tam, kjer so starejši v odvisnem odnosu do svojih skrbnikov ali negovalcev. Zato največ konfliktov, nasilja, napetosti, slabih odnosov in odsotnosti komunikacije najdemo prav tam, kjer bi pričakovali nego, skrb, človeško toplino in razumevanje, potrpežljivost in pomoč starejšim.

Dodala je še nekaj poudarkov iz izvedenega seminarja kot so: da dinamika nasilja sčasoma pripelje do normalizacije nasilja v odnosu, žrtve pa pričnejo uporabljati strategije preživetja, da bi se izognile nasilju in vse hujšim oblikam le-tega; osebe, ki nasilje povzročajo, uporabljajo strategijo nadzora in zlorabe moči; ohranjanje avtonomije starejše osebe z izražanjem osebnih želja in odločitev o sebi pomeni manjšo možnost za prisotnost nasilja; Psihično nasilje je zaradi globljega pomena in doživljanja težje ovrednotiti. Za učinkovitejši pristop je pomembno sodelovanje med različnimi deležniki in delovanje v lokalnem okolju, zato je seminar ocenjen kot primer dobre prakse. Prav tako so zaključili, da za storjeno nasilje ni opravičila, čeprav je storjeno nezavedno, nasilje pa se samo od sebe se nikoli ne konča. Če nekdo čuti nasilje, dejansko gre za nasilje in ga je potrebno vzeti resno in ga primerno obravnavati. Izpostavljena je bila kriza vrednost in spoštovanje do starejše generacije, zato bi bilo zelo dobrodošlo vnesti spremembo v šolski sistem, ki bi naj postal šola za življenje in spodbujanje vrednost o spoštovanju starejših. Ugotovili so, da ne glede na predstavljene težave in dileme najdejo dobre prakse razrešitve nasilja s skupnim delovanjem različnih služb. V Zavodu Vitica si sicer želijo, da bi ljudje pri svojem delu s starejšimi bolj učinkovito prepoznavali nasilje nad starejšimi, sodelovali v preventivnem programu in bili s pomočjo tega seminarja vsaj delno opolnomočeni za ravnanje v primeru zaznanega nasilja nad starejšo osebo.

V Zavodu Vitica verjamejo, da so lokalne skupnosti prepoznale pomen in potrebo po spodbujanju aktivnosti na področju ozaveščanja in zmanjševanja nasilja nad starejšimi. Tudi zato se zahvaljujejo občinam Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Apače, Črenšovci, Puconci, Tišina in Razkrižje za sofinanciranje ter občini Sveti Jurij ob Ščavnici za zagotovitev prostorskih možnosti za izvedbo seminarja.