Vojna za samostojno Slovenijo 1991

Vse do 1. septembra letos je v avli Kulturnega doma v "mestu herojev" Gornji Radgoni, na ogled gostujoča razstava Muzeja slovenske policije: Vojna za samostojno Slovenijo 1991, katero so pripravili PVD Sever za Pomurje ter Kultprotur in občina Gornja Radgona. Na odprtju spominske razstave, na kateri je tudi kar nekaj fotografij in drugega gradiva iz Gornje Radgone, je bilo kar nekaj bivših in sedanjih policistov, ter predstavnikov drugih veteranskih in domoljubnih organizacij ter občanov, je o razstavi spregovoril predsednik Policijskega veteranskega društva (PVD) Sever za Pomurje, Drago Ribaš, svečani nagovor pa je imel župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko, ki je tudi sam bil udeležen osamosvojitvene vojne na območju Gornje Radgone. Prisotne je pozdravila tudi gostiteljica razstave, direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, Tatjana Karba Kotnik, v kulturnem programu pa je sodeloval kvartet Orkestra Slovenske policije.

Kot je med drugim povedal predsednik PVD Sever za Pomurje, Drago Ribaš, je omenjena razstava nastala pred tremi leti, ob 25-letnici osamosvojitve. "Minilo je 28 let od takrat, ko smo dobili svojo državo z razdružitvijo od države, ki je žal razpadla tako kot je nastala s krvjo nedolžnih ljudi. Marsikdo danes še vedno govori o 10-dnevni vojni kot bi želel povedati, kaj pa je to takega, saj je trajala le 10 dni, vendar to pravi tisti, ki tega ni doživel, ki ni bil z lahkim pehotnim orožjem ali celo brez njega proti tankom in oklepnim vozilom JLA. Prikrita vojna na političnem področju se je začela po smrti maršala Tita. Odkrita pa, ko je 1.12.1989 slovenska milica in predvsem njene posebne enote milice, kriminalistična služba in drugi prvič zaprla južno mejo in preprečila miting resnice v Ljubljani v okviru akcije Sever tako, da letos slavimo 30 let akcije Sever", je med drugim dejal Ribaš.

Orisal je tudi potek plebiscita in drugih aktivnosti, ki so pripeljale do sprejema Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti in ustavnega zakona. "Takrat je vojna prešla iz prikrite v odkrit oborožen napad takrat že agresorja. Po hudih bojih, ki jih je bilo ravno Pomurje deležno v največji meri, se je JLA odločila, da ni razlogov za totalno vojno in so se umaknili iz Slovenije 25.10.1991 nekaj minut pred polnočjo in takrat se je v resnici vojna končala. Namen teh razstav, ki jih je Združenje Sever naročilo pri muzeju slovenske policije in pomagalo pri izdelavi, je da se ne pozabi kaj je bilo in kako smo dobili državo. Prva razstava Človeka nikar je nastala hitro po vojni in je najbolj obširna in podrobna. Druga o MSNZ je nastala ob 25. obletnici MSNZ in bo drugo leto ob 30. obletnici spet zelo aktualna. Tretja najnovejša, ki jo predstavljamo danes, pa je nastala ob 25. letnici osamosvojitve in ima zato tudi takšno ime. Ta razstava je bolj zgoščena in prikazuje zgolj najpomembnejše dogodke iz tega časa", poudarja Ribaš.

Sama razstava prikazuje obdobje od referenduma 23.12.1990 do odhoda zadnjega vojaka JLA iz države. Predstavlja tudi zaostrovanje razmer v republiki in državi v I. polletju 1991, od poskusa uvedbe izrednih razmer v Sloveniji do pritiskov na republiške organe. Ozračje je ogrela tudi odločitev Slovenije, da bodo vojaški obvezniki služili vojaški rok v Sloveniji in so postavili dva učna centra na Igu in v Pekrah, odločitev se je začela izvajati 15.5.1991. Nekaj dni pozneje, je prišlo do obkolitve centra v Pekrah s strani JLA, ker so varnostniki iz centra ujeli izvidnika JLA in ga pridržali. "Med demonstracijami pred vojašnicami v Mariboru je oklepno vozilo JLA prevozilo občana in odpeljalo naprej. Gre za prvo žrtev vojne. Po umiritvi razmer je 2.6. prisegla prva generacija nabornikov. Predsedstvo Republike Slovenije ustanovi koordinacijo organov, da bi lažje in hitreje potekale priprave na osamosvojitev, organi za NZ ukinejo svoj praznik 13.5., sestajajo se predsedniki predsedstev skupne države, da bi našli rešitev. Slovenske obveščevalne službe se dokopljejo do načrta bedem, ki opredeljuje napad na Slovenijo kot je bil pozneje dejansko izveden", je dejal Ribaš, ki je nanizal tudi večino dogodkov med 26. junijem in odhodom JLA iz Slovenije.

Posebej je omenil hud boj za MP Holmec, kjer sta padla dva rezervna miličnika in nadaljeval: "Hud spopad se je odvijal po celi poti kolone polkovnika Popova do zasedbe MP Gornja Radgona 28.6.1991. Poleg vojakov so bile tudi civilne žrtve spopada v Radencih in Gornji Radgoni. Tankovski koloni proti Dravogradu in Šentilju sta bili po preboju nekaterih barikad ustavljeni pred ciljem...Starši otrok, ki so služili vojaški rok v drugih republikah so zahtevali njihovo vrnitev domov, ker so bili podvrženi pritiskom starešin in drugih vojakov na služenju vojaškega roka. Starši otrok iz Srbije, ki so služili vojaški rok v Sloveniji so se z avtobusi pripeljali v Ljubljano in zahtevali, da jih pustijo domov... V noči na 4.7. je bilo v Zagrebu izpogajano premirje z zelo trdimi pogoji za slovensko stran. 7.7. se je v razmere vmešala EU in na Brionih vodila pogajanja med predstavniki Slovenije in SFRJ, še posebej po napovedi generala Adžića po totalni vojni v Sloveniji. Izpogajana je bila odložitev izvedbe deklaracije o neodvisnosti za umik JLA, premirje, nova pogajanja o ureditvi razmer. Po tem pa se je predsedstvo enostransko odločilo za umik JLA iz države brez sporazuma, kar je pustilo za sabo posledice, ki so prisotne še danes, gre za neurejene premoženjske razmere med SFRJ in RS, delitvena bilanca, skrb za ljudi v eni ali drugi državi, ki so državljani druge ipd. 25.10.1991 nekaj pred polnočjo je zapustila RS zadnja ladja s pripadniki JLA in opremo. V času spopadov je padlo šest aktivnih in rezervnih policistov, več je bilo ranjenih. Za njih je bil v Tacnu napravljen spominski park z pomnikom v spomin na njihovo junaštvo".
Ribaš je še dodal, da je minister Bavčar, v času najhujših spopadov 27.6.1991 sprejel sklep, da se milica preimenuje v policijo, tako da je v vojno vstopila slovenska milica, končala pa jo je slovenska policija, novi znaki pa so se dobivali na enote do konca spopadov...