V 2018 se je v Slovenijo priselilo več kot 4.300 državljanov Slovenije in 24.100 tujih državljanov

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je podal podatke za leto 2018 o selitvenem prirastu v naši državi. V 2018 se je v Slovenijo priselilo več kot 4.300 državljanov Slovenije in 24.100 tujih državljanov. Odselilo se je skoraj 6.600 slovenskih in več kot 6.900 tujih državljanov. Selitveni prirast je bil v 2018 najvišji po letu 2008: 14.928 oseb.

Selitveni prirast tujih državljanov že dvajseto leto zapored pozitiven

Kot navajajo, se je v letu 2018 v Slovenijo priselilo 28.455 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 13.527. V primerjavi z letom 2017 je bilo število priselitev višje za 51 odstotkov, število odselitev pa nižje za 23 odstotkov. Selitveni prirast je bil v 2018 najvišji po letu 2008: priselilo se je 14.928 oseb več, kot se jih je odselilo.

Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil v letu 2018 že devetnajsto leto zapored negativen: iz Slovenije se jih je odselilo 2.241 več, kot se jih je v državo priselilo. Selitveni prirast tujih državljanov pa je bil že dvajseto leto zapored pozitiven: v letu 2018 se jih je v Slovenijo priselilo 17.169 več, kot se jih je iz nje odselilo.

Največ tujih državljanov iz Bosne in Hercegovine

Najpogostejša država prejšnjega prebivališča za priseljene slovenske državljane sta bili v letu 2018 Nemčija in Avstrija (za 24 oz. 17 odstotka), sledile pa so Švica, Združeno kraljestvo in Italija. Največ tujcev se je v letu 2018 priselilo v našo državo iz Bosne in Hercegovine (49 odstotka vseh priseljenih tujih državljanov), za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča Srbija, Kosovo, Severna Makedonija in Hrvaška.

Slovenskih državljanov iz Slovenije največ v Avstrijo

Četrtina (26 odstotkov) odseljenih državljanov Slovenije je leta 2018 odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (20 odstotkov), Švica in Hrvaška. Za največ odseljenih tujih državljanov je postala država njihovega prihodnjega prebivališča Bosna in Hercegovina (24 odstotkov), sledile pa so Nemčija (12 odstotkov), Srbija in Hrvaška (po 11 odstotkov).

Neprijavljanje odselitev

Sorazmerno visoko število odseljenih je že več let delno povezano z administrativnim urejanjem odjav prebivališča za osebe, ki so se dejansko odselile že pred leti. Take odjave (odselitve) so bile v letu 2018 približno 5 odstotkov vseh odselitev.

Notranjih selitev za 7,5 odstotka manj kot v 2017

V letu 2018 je bilo registriranih 103.961 notranjih selitev (tj. sprememb naselja bivališča znotraj države) ali za 7,5 odstotka manj kot v letu 2017; oseb, ki so bile pri tem udeležene (notranjih selivcev), pa je bilo 93.610 (9.913 prebivalcev se je selilo več kot enkrat).

Od prebivalcev, ki so v letu 2018 prijavili spremembo naselja bivališča, se jih je večina (80 odstotkov) preselila v drugo občino, povprečno vsak peti pa se je preselil v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 89.500 državljanov Slovenije in približno 14.500 tujih državljanov. Skoraj polovica notranjih selivcev je bilo starih 20-39 let.

V letu 2018 je naselje svojega bivališča najmanj enkrat zamenjalo 4,5 odstotka prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi v letu 2018 bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije: od tujcev se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak deseti, od državljanov Slovenije pa povprečno vsak štiriindvajseti.

V letu 2018 je bilo zabeleženih tudi 46.277 sprememb prebivališča znotraj naselij (42.788 selivcev); te statistično sicer ne veljajo za selitve. Znotraj naselja Ljubljana se je najmanj enkrat preselilo 14.600, znotraj naselja Maribor pa 5.299 prebivalcev.