Prleške dobrote so hitro pošle

V organizaciji TD Cven je minulo soboto, na Grüntu na Cvenu potekala tradicionalna kmečka tržnica, kjer so bile na voljo kvasenice, postržjače, krapci, meso s tünke, domače klobase in druge prleške kulinarične dobrote, katere so "zalivali" z odlično prleško kapljico, ali domačim klintonom.

Kot nam je povedal Janko Horvat, neutrudni in dolgoletni predsednik TD Cven je bilo društvo ustanovljeno 5.2.2000, prav z namenom in željo, ohraniti vaške znamenitosti, stare navade, opravila in običaje, skrbeti za lepšo podobo vasi, ter za turistično ponudbo vasi in okolice. Z omenjeno kmečko tržnico pa je bil izjemno zadovoljen, saj so prodali prav vse kar so ponudili, med drugim več kot štirideset celih kvasenic, postržjač in krapcev. Zanimivo, največ omenjenih, sicer zelo priljubljenih dobrot iz krušne peči, katero imajo na svojem Grüntu, domačini in drugi obiskovalci odnesejo kar domov. Tako domačim gospodinjam ni potrebno tega delati doma, dobijo pa dobrote poceni in odlične kakovosti, saj aktivistke TD Cven (Štefanija Kolbl, Viktorija Dundek in Milena Novak) odlično opravljajo svoje delo in zadeve pripravljajo in pečejo na zadovoljstvo vseh. Kljub temu, da so večino dobrot prodali hitro, se je druženje nadaljevalo še več ur.

TD Cven, poleg omenjenih kmečkih tržnic, ki potekajo vsako prvo soboto v mesecu, med marcem in oktobrom, organizira še številne druge prireditve in dogodke, kot so: Prleške koline, Popekanje, Pust po Cveni, Rez trte, Živi križev pot, Setev koruze, Postavitev mlaja (mejpuna), Pohod po Prlekiji, Mati pogače pečejo, Delavnica izdelovanja spominkov za otroke iz vrtca in šole, Kulinarična razstava, Kožühanje, Kuhanje kisle žüpe, Trgatev - brotva, Obisk dedka mraza...

V prihodnjih dneh bomo še kaj več zapisali o ajdovem krapcu, kvasenici in postržjači.

Nekaj o Cvenu

Vas Cven sicer leži na obeh straneh ceste, na sredi vasi stoji vaška kapela sv. Jožefa (1867). Na sredi poti med Cvenom in Ljutomerom se odcepi desni krak ceste za Novi Cven. Del Cvena okrog šole in zadružnega doma, se imenuje Gomila. Cven leži v porečju nekdanjega rokava Mure - Murici, na nadmorski višini 175 m. Cven se razprostira na 520 ha in ima 616 prebivalcev, leži pa na mejah Ljutomera, Banovcev in Razkrižja, ter je ena največjih vasi na Murskem polju. Cven se prične omenjati v 14. stoletju, ime pa je dobil po gradiču Zween, ki je bil sprva last gospodov Amanov v 14. stoletju, nato so se lastniki menjavali vse do leta 1704, ko so ga Kruci požgali skupaj z vasjo Cven. Leta 1874 so bile na Cvenu druge kasaške dirke v takratni Avstro-ogrski, takoj za Dunajem, saj so v žrebčarni na Cvenu, katero je postavila Marija Terezija imeli najboljše kasače, dirkališče je bilo elipsaste oblike in dolgo 986 metrov, na dirki pa so vozili štiri kroge. Po drugi svetovni vojni se je število dirk povečalo, takratne oblasti so kasaški šport močno podpirale, saj so že takrat kasači sodili med najboljše v takratni državi. Zaradi velikega razmaha konjskih dirk in njihove priljubljenosti, so leta 1951 pospešeno pričeli z gradnjo dirkališča v Ljutomeru. Na Cvenu so zadnjič bile konjske dirke maja 1954.