Osem sester starih skupno 550 let

Če bi še danes živela bi bila Jožefa Fekonja (rojena Dokl) iz Oseka v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah, stara 104 leta. Poleg enajstih otrok, katere je rodila, bi imela zavidanja vrednih 20 vnukov, 30, pravnukov in 11 prapravnukov. Žal Jožefe, ali Pepike kot so jo mnogi poznali, rojena je bila v času 1. svetovne vojne, 9.3.1915, ni več, saj je umrla kmalu potem, ko je proslavila 90. rojstni dan, leta 2005, zato pa se njeno potomstvo, ki ga je gospodinja, v zakonu z možem Alojzom, ustvarila med leti 1937 in 1958, pogosto zbere. Rodila je enajst (danes je živih še devet) otrok in iz njih ustvarila pridne in dobre, družbi koristne ljudi, katere je spravila do kruha in z njimi lepo živela. Brez moža Alojza, ki je bil rojen leta 1907 v Radvencih pri Negovi, in je pokojnino zaslužil kot varnostnik po različnih podjetjih, je ostala leta 1986, sama pa je umrla 19 let pozneje. Ni imela lahkega življenja, saj je z namenom, da bi na prsih nahranila otroka, ko je bila na tabrhu, so ji ga h gospodarju prinašali starejši otroci..., a kljub temu je bila vesela in zadovoljna.

"Biti viničar je nekaj hudega. Tega si današnja generacija ne more predstavljati. Če nisi bil v popolnosti predan delu gospodarja, si bil takoj na cesti. Bog ne daj, da bi bil kdaj bolan. Kako živi družina, gospodarja ni zanimalo. Nesreča viničarjev, tako tudi naju z možem, je bila, da so se jim skoraj vsako leto rojevali otroci. Očitno nam je pomanjkanje in stalno težko delo, jaz bi rekla gibanje v naravi, pospeševalo plodnost. Ali je kaj čudnega, če sem se razveselila povabila matere, da prevzamem domačijo, kar je za naju z možem dogodek, ko sva se rešila viničarskega ponižanja. Toda s tem ni bilo konec neodvisnosti od kmeta. Siromaki, tako so rekli želarjem z malo zemlje in kopico otrok, smo še naprej bili odvisni od kmeta. Zemlja doma ni dala vsega, kar bi bilo potrebno za preživetje številne družine. Tako sem še naprej hodila h kmetom na tabrh. S tem sem odslužila orača, prevoze in še kak ogun, kjer smo pridelovali potrebno hrano..." nam je še nekaj tednov pred smrtjo razlagala Jožefa, ki je kot rečeno rodila 11 otrok, in sicer so to: Ernest (1937, umrl 2012), Karel (1938 - živi v Avstraliji), Ivanka (1940), Frida (1942), Mimika (1944), Jožica (1948), Franc (1949, umrl že kot otrok), Katarina (1950), Cvetka (1952), Lojzka (1956) in Ema (1958). Vsi so si ustvarili družine, in babico obdarili z 20 vnuki, slednji so rodili 30 pravnukov, ti pa 11 prapravnukov.

In večina izmed vseh omenjenih je pred dnevi prišlo na domačo ognjišče, kjer živita Jožefin vnuk (Katarinin sin) Tomas s svojo družino, kjer so blagoslovili obnovljen družinski križ, ki je bil postavljen v spomin na pokojnega vojaka, sina tedanjega lastnika posesti, ki je padel v prvi svetovni vojni na ruski fronti. Na tokratni slovesnosti je posebno pozornost pritegnilo osem sester (edini živeči brat iz Avstralije ni mogel priti), starih med 61 in 79 let. Vse so še čile, zdrave, vesele in zadovoljne!