Ob obletnici smrti Anteja Trstenjaka - Tuneka
Razstava del iz stalne zbirke ljutomerske galerije
Kip Anteja Trstenjaka
V galeriji z njegovim imenom v Ljutomeru je bila v četrtek, 16.decembra 2010, odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Anteja Trstenjaka (1894 – 1970) in to ob 40-letnici njegove smrti.
Pred kar precejšnjim občinstvom je o slikarju Tuneku, kot ljutomerskemu
domačinu spregovoril vodja galerije Srečko Pavličič. Podrobno je opomnil
na umetnikovo nelahko življenjsko pot ter o njegovem ustvarjanju. Na
kratko lahko povzamemo, da je Ante Trstenjak bil rojen leta 1894 v
Slamnjaku, ki se je slikarstva učil na Kunstgewerbeschule na Dunaju in
na umetniških akademijah v Zagrebu in Pragi. Leta 1919 je bil kot vojak v
enotah generala Maistra hudo ranjen. Med leti 1924 in 1925 je študijsko
bival v Parizu, med leti 1932 in 1948 pa je živel v Pragi. Leta 1927 je
s svojimi deli razstavljal v Salonu neodvisnih (Salon d autamne) v
Parizu. Leta 1928 je živel v Lužicah, med leti 1930 in 1931 pa v
Mariboru. Leta 1944 je bil poslan v taborišče Klettendorf pri Breslavu,
od koder je naslednje leto pobegnil in se skrival v Pragi. V času
Informbiroja 1948 je bil zaprt, izpuščen in se je stalno naselil v
Mariboru, kjer je umrl leta 1970.
V spremljajočem kulturnem programu sta pripoved Srečka Pavličiča dopolnila dva mlada umetnika: Fada Azzeh (poučuje na konservatoriju v Mariboru) je na klavirju spremljala solo pevca Simona Ratka (študira solo petje na konservatoriju v Mariboru). Oba mlada Ljutomerčana sta za svoj nastop požela gromki aplavz.
Srečko Pavličič je občinstvo opomnil na prepotrebno restavriranje umetnikovih del pred razstavo ter na ogled tokrat razstavljenih 20 del slikarja in grafika Anteja Trstenjaka, kjer je moč videti grafike (linoreze), akvarele in olja. Še posebna zanimivost pa je zadnje odkupljeno delo, ki ga je pridobila ljutomerska galerija: akvarel mesta Kumrov na Češkem iz leta 1937, velikosti 51 x 39 centimetrov. O tokratni razstavi je bila izdana tudi zloženka in vsekakor velja na njej zapisana misel o umetniškem delu Anteja Trstenjaka – Tuneka: »Njegova dela ostajajo edinstvena.«
V spremljajočem kulturnem programu sta pripoved Srečka Pavličiča dopolnila dva mlada umetnika: Fada Azzeh (poučuje na konservatoriju v Mariboru) je na klavirju spremljala solo pevca Simona Ratka (študira solo petje na konservatoriju v Mariboru). Oba mlada Ljutomerčana sta za svoj nastop požela gromki aplavz.
Srečko Pavličič je občinstvo opomnil na prepotrebno restavriranje umetnikovih del pred razstavo ter na ogled tokrat razstavljenih 20 del slikarja in grafika Anteja Trstenjaka, kjer je moč videti grafike (linoreze), akvarele in olja. Še posebna zanimivost pa je zadnje odkupljeno delo, ki ga je pridobila ljutomerska galerija: akvarel mesta Kumrov na Češkem iz leta 1937, velikosti 51 x 39 centimetrov. O tokratni razstavi je bila izdana tudi zloženka in vsekakor velja na njej zapisana misel o umetniškem delu Anteja Trstenjaka – Tuneka: »Njegova dela ostajajo edinstvena.«
