KRIZA je naravno stanje človeštva.

Najbolj enostavno je krizo pripisati finančnim in političnim manipulacijam. Ljudem najbližje je za to okriviti lopove, pokvarjence in politike. Toda oni so samo trenutni cilji populistov in bodočih demokratorjev, ki obljubljajo odpravo krivic, procesiranje lopovov in splošne blaginjo, pod pogojem, da pridejo na oblast. Potem pa začne zadeva teči od začetka do naslednje krize. Vsebina krize so dogajanja ki nenehno potekajo v našem zunanjem in notranjem okolju in vplivajo na razum, oblikujejo naše mnenje in vplivajo na odločitve. Dogajanje ni slučajno temveč posledica skrbno načrtovanih političnih, ekonomskih in vojaških operacij. Te so v funkciji interesov najmočnejšega in samo občasno v sozvočju z interesi majhnih. V članku ne mislim opisovati finančnih in ekonomskih vzrokov za krizo, temveč približati ostale dejavnike, ki so manj vidni, so pa med kriznimi vzvodi.

Pomembna in v bližnji bodočnosti odločilna vsebina informacijskih operacij je usmerjena k oblikovanju globalnega informacijskega prostora¹. Izvajajo jih vlade, specializirane službe, diplomati, poslovni sistemi in vojska na podlagi usmeritev državnih vodstev. Aktivnosti so usmerjene predvsem v oblikovanje novih ali zamenjavo obstoječih mnenj  vodilnih skupin in mnenjskih voditeljev v ciljnih državah. Tako se želi vplivati na ideje, motive, miselne vzorce in predvsem na odločitve vodij, kar dejansko vodi v voljno podrejanje. Če parafraziram Sun Cu Yua²  to pomeni: Prepričaj zaveznika, da deluješ predvsem v njegovem interesu in nasprotnika, da je smotrno biti zaveznik. Takšno razmišljanje temelji na dejstvu, da je vsa človeška dejavnost produkt razuma in volje, vključno s podrejanjem nasprotnika. Če se ozremo v zgodovino so metode podrejanja večinoma temeljile na atributih fizične in ekonomske sile. Danes projekcija ekonomske in politične moči, temelji na tehnoloških zmožnostih za pridobivanje in proizvajanje informaciji. Najmočnejše države ustvarjajo pogoje za dokaj realno predvidevanje dogajanj, kar jim omogoča  ustvarjanje sprememb oziroma načrtno oblikovanje dogodkov v naslednjih deset do dvajsetih letih. Zmožnost za kreativno načrtovanje bodočnosti je prvina geostrateškega položaja velikih držav, ali asociacije držav. Zato je Evropi in svetu potrebna EU.

Informacijske operacije niso omejene s časom in fizičnimi mejami^4..Najbolj natančno so predstavljene v navodilih Vojske ZDA, ki kot vodilna v NATO ima za to pripravljene posebne sile. Poleg tega je v vseh ministrstvih in specializiranih službah najmočnejših držav vgrajeno veliko strokovnjakov in teamov, ki se ukvarjajo z oblikovanjem psiholoških pritiskov in vplivanjem na mnenje družbe in posameznika⁵. Vse visoko razvite države vlagajo znatne napore v razvoj intelektualnih in sistemskih zmožnosti za kombiniranje vojaških⁴, socialnih, ekonomskih in diplomatskih metod psihološkega bojevanja in obrambe, ter komuniciranju z javnostmi, kot sredstvom za  oblikovanje lastne in nasprotnikove medijske podobe. Tudi notranja situacija v Sloveniji je deloma produkt teh metod, ki jih uporabljajo tako notranje kot zunanje sile.

Informacijske operacije slabijo moralo, ustvarjajo nerealne vizije, povzročajo sprejemanje neustreznih odločitev v ciljnih državah, hkrati pa zmanjšujejo potrebe po zmogljivostih za klasično obvladovanje s politično, ekonomsko ali vojaško silo. Centralno in odločilno vlogo v človeških sistemih ima razum, ki jih usmerja, zato je CILJ napada CENTER sistema, ki vzdržuje sposobnost zaznavanja, presoje, vizualizacije in odločanja. CILJ informacijskih operacij je RAZUM. Vendar ne uničenje razuma temveč preoblikovanje njegovega delovanja, dojemanja, odzivanja in nadzor regulativnih točk za oblikovanje javnega mnenja^.

TV kanali Discovery, Nacional, History, prikazujejo  potpuri bodočih in sedanjih tehnoloških, gospodarskih, kulturnih in ne nazadnje vojaških zmožnosti. Zanimivo je, da ti kanali ne posvečajo veliko informacijskega prostora socialnim, humanitarnim  in okoljevarstvenim vprašanjem, razen če niso direktno v funkciji propagande.

Seveda bodo Kitajci, Japonci in drugi še naprej kupovali ameriške obveznice, čeprav s tem podpirajo državo, ki porabi tri četrtine svetovnih prihrankov. To ne izgleda logično je pa potrebno. Hitri kolaps ameriškega gospodarstva bi povzročil propad dolarja s tem pa svetovnega finančnega sistema. Največje primankljaje povzroča najbogatejša država, ki kljub svojemu bogastvu porabi več kot proizvede. Lahko se zgodi, da se bo svetovni kapital začel intenzivneje premikati v obratni smeri kot do sedaj. Ne od bogatih k manj bogatim, temveč obratno. Nerazviti namreč ne porabijo vsega kar proizvedejo, niso pa pripravljeni z presežnimi zmožnostmi v nedogled podpirati tistih, ki porabijo več kot pridelajo. To bi pomenilo, da svetovni kapital najpremožnejši državi ne bo več omogočal potrošnje kot v zadnjih desetletjih. ZDA so zaradi svojih enormnih primankljajev generator svetovne krize. V veliki meri je kriza posledica ekonomskih, političnih in vojaških pritiskov, ki  jih ZDA neredko vsaj posredno usmerjajo tudi proti državam upnicam . Zato je že prisotno preusmerjanje kapitala (Kitajska, Japonska, Francoska, Nemška vlaganja) v realno gospodarstvo izven ZDA. Ta  proces bo zmanjšal odvisnost svetovnega gospodarstva od ameriškega. S tem bo padala tudi moč ZDA , njihovih zaveznikov in zavezništev . Tudi EU in Slovenija smo med njimi, zato je naša zunanjepolitična  orientacija in notranja homogenost še kako pomembna.

Iz govora Francisa .Fukuyame na Univerzi Chichago leta 1989

Ne razpravljaj z množico, ne odstopi od nasilnih metod uvajanja nebrzdanega kapitalizma. (ekonomski + politični liberalizem).Popolnoma deregulirani trg na ekonomskem področju in liberalna demokracija na političnem sta končni točki evolucije človeštva, so končna oblika vladavine, to je konec zgodovine. Radikalni kapitalizem in demokracija sta se zlila v modernost in stalni napredek.

To zlitje demokracijo dojema tako, da se odpravi vsaka varnost delovnih mest, pokojnine, javni zdravstveni sitem, javne šole. V rokah države ostane samo represivni sistem, ki zagotavlja dereguliran trg (svobodni lov). Upore proti temu je potrebno zatreti zaradi višje koristi in jih po potrebi proglasiti za terorizem. (Čile, Indonezija, Filipini,  Poljska, Tjin an men, Bolivija, Palestina, Somalija, Sudan, Iran, Irak, Avganistan, Jemen itn)

Kako uvajati korporativizem (država v vlogi zaščitnika dereguliranega  trga)

Povzročiti krizo. V krizi množice iščejo rešitelja ali rešilni sistem. (Refleks ovce, da se preda tistemu, ki obljublja nemogoče na najbolj verjeten način). Nicholas Rockefeller, pripadnik finančne dianstije Rockefeller, je recimo rekel, da je vojna proti terorizmu odlična iznajdba, ker v njej ni mogoče nikoli zmagati, je pa mogoče ljudi stalno zaposlovati z njo in jih držati na kratko...

Na zasedanju G-20 aprila 2009 so se pojavile tudi teorije, da  so za krizo krive nizke mezde v revnih državah, zaradi česar je zmanjšana kupna moč v bogatih državah in se njihovi državljani morajo zadolževati. Če bi ta absurd gnali do konca, bi največ posojil in zadolženih bilo v revnih državah, saj so jim bogati dajali posojila seveda z »ugodnimi« velikimi obrestmi in za razvoj tistega gospodarstva, ki so ga potrebovale razvite države, ali pa ga kot umazano industrijo selile v obliki posojil.

¹ Dogajanja niso več omejena s časom, administrativnimi mejami, fizičnimi značilnostmi prostora, razmestitvijo ljudi in materialnih dobrin, stopnjo razvitosti družbe. Značilna je pojava multidisciplinarnih sistemov podprtih z globalnimi vsem dostopnimi informacijskimi sistemi. To so internet, satelitski prenosi, digitalna interaktivna televizija, poslovni in vojaški informacijski sistemi ki centrom moči omogočajo propagandno in psihološko podporo pri uveljavljanju njihovih interesov.

² Sun Cu Yu - kitajski filozof pred 2000 leti je zapisal: premagati nasprotnika brez uporabe fizične sile je vrhunec vojaške in politične veščine.

³ Primerov, ko fizično uničevanje ljudi, kulturne dediščine in materialnih dobrin ni uničilo volje je veliko, naštel jih bom le nekaj, ki so nam časovno blizu: Stalingrad, Drezden, Vijetnam, Irak, Izrael, Slovenija.

⁴ Območja spopadov niso omejene z časom in fizičnimi mejami, temveč z obsegom delovanja in vplivanja lastnih, nasprotnikovih in zavezniških političnih, ekonomskih in vojaških interesov. Na prostoru, kjer se akutno zoperstavljajo ti interesi so dominantne politične, ekonomske in vojaške funkcije. Težišče je na delovanju sistemov, ki te funkcije povezujejo, pri tem pa se tudi posameznik obravnava kot sistem za obvladovanje, kar predvsem velja za vodilne civilne in vojaške managerje.

⁵ Navodilo za vojaško - civilne operacije PAM 525-5 (Pamflet)-”koncept totalne sile” za obvladovanje prostora in doktrinarno pravilo FM 100-6  Informacijsko bojevanje SAD določajo izvajanje operacij za obvladovanje prostora z nebojnimi sredstvi ob prisotnosti ali selektivni uporabi sile.

Nervozen odziv ameriške administracije na Wickileaks in represivni ukrepi zoper javna občila potrjujejo, da so ZDA nekompetentna in paranoična super sila s pojemajočo močjo. Prav tako kažejo značilno nesposobnost močnih za učenje. Administracija v vseh letih premoči ni bila sposobna dojeti, da represivni ukrepi proti medijem, disidentom in dobronamernim kritikom povečujejo odpor proti uporabi sile. Nasprotno, po dveh desetletjih je politika unipolarnega sveta povzročila pojavo in krepitev ne zgolj enega  nasprotnika, temveč več centrov moči, kar povečuje globalno nestabilnost. Kot odgovor na izvoz demokracije se pojavlja nebrzdan kapitalizem in teptanje človekovih pravic v Rusiji, ki po dvajsetih letih zopet krepi svoj vpliv in obnavlja svojo moč.

Težko je sprejeti in razumeti odločitev ZDA, da v imenu boja za demokratično obveščenost spletno stran proglasi za teroristično in s tem ogrozi svoboden pretok  informacij, kar je temelj interneta. Ironija je v dejstvu, da je internet prvenstveno ameriški proizvod, ki je spremenil svet.

Naj parafraziram reklo, kdor se služi z mečem, bo z mečem pokončan. Kdor je informacijsko revolucijo zlorabljal za obvladovanje sveta, bo premagan z informacijami, ki jih je sam ustvaril.