Začeli so z »Zastavo«, danes imajo 30 najsodobnejših tovornjakov

Ko gre za transport, zlasti tisti s težkimi tovornjaki, sodi Gornja Radgona med slovenska območja z dolgoletno in uspešno tradicijo, še zlasti pa je bila znana nekdanja Avtoradgona, ki je žal že pred osamosvojitvijo Slovenije, nekako stagnirala in na koncu praktično razpadla in iz velikana je ostal samo Arcont, podjetje za proizvodnjo bivalnih enot, in pozneje za proizvodnjo oken in vrat. Glede transporta pa dolga tradicija niti ne preseneča, če vemo, da je na območju Gornje Radgone in tudi celega Pomurja, nekoč bila razvita tudi industrija, kmetijstvo in druge branže, tako da je bilo veliko reči za transportiranje tako po Sloveniji, kot nekdanji skupni SFRJ in povsod drugam po Evropi in še dlje. Žal pa so se že kakšno leto pred osamosvojitvijo Slovenije na takratnem trgu začele večje težave, ki so močno zamajale takratne paradne konje gospodarstva v regiji. Med njimi pa tudi radgonski Elrad in Avtoradgono. Takrat so mnogi seveda še vedno upali, da se bodo razmere popravile, a kasnejši dogodki so pokazali, da so podjetja, ki so bila uspešna in so zadostovala na jugoslovanskem trgu, prevelika za majhno Slovenijo.

Prišlo je do mnogih stečajev, likvidacij, poravnav..., in zato se je bilo potrebno znajti kakor je kdo vedel in znal. In Vlado Rojko je bil med tistimi, ki so zaslutili, da v teh propadajočih podjetjih iz konca osemdesetih in začetka devetdesetih, ni več perspektive. Zato se je po 23. letih dela na Avtoradgoni, dobrimi tridesetimi leti odločil za samostojno pot. Nabavil si je manjši kamion »Zastava« in z njim začel prevažati vse, kar so mu stranke naročile. »Dejansko sta mi sprva veliko pomagala znanje in izkušnje, ki sem si jih pridobil v Avtoradgoni, potem pa se je Slovenija osamosvojila in pravi problemi so se šele začeli. Zaradi slovenske majhnosti, smo bili prisiljeni iskati druge trge. V tujini pa smo se spopadli z močno mednarodno konkurenco in samo tisti, ki smo se znali prilagajati evropskim zahtevam, smo preživeli. Vedeti moramo namreč, da v Pomurju ni ostala niti ena večja firma, to pa nas je prisililo, da iščemo delo drugod po Sloveniji in predvsem v tujini«, pravi Vlado Rojko, čigavo družinsko podjetje Transport Rojko je pred dnevi obeležilo lep jubilej - 30. letnico obstoja in uspešnega delovanja.

Trideset let pozneje zaposluje 33 ljudi in ima 30 voznih enot

Že takoj po ustanovitvi lastnega podjetja (uradno: 1.8.1989) sta vztrajnost in izkušnje, ki si jih je dolga leta nabiral kot vodja težkega voznega parka v Avtoradgoni, rodila uspehe in počasi je Rojko začel nabavljati nova vozila, zaposlovati dodatne delavce in seveda iskati nova tržišča. Tako »Transport Rojko« danes, trideset let pozneje zaposluje 33 ljudi in ima 30 voznih enot, tovornih vozil, ki sodijo med najsodobnejše tovornjake, ki izpolnjujejo vse pogoje za poslovanje po vsej zahodni Evropi, Angliji in drugje. V letih 2001-2002 so nabavili tri nove avtomobile po normah EVRO-3, vsa ostala vozila pa imajo normo EVRO-2, kar pomeni, da izredno malo onesnažujejo okolje. Nekaj let pozneje so svoj avto park polnili z vozili po najstrožjih evropskih normah in najnovejšo tehnologijo, ki ima tudi najmanjšo emisijo škodljivih plinov v okolje. Od leta 2004 imajo lastne, sodobno urejene parkirne prostore in poslovno stavbo v Industrijski coni v Gornji Radgoni.

Vlado Rojko, dolgoletni predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Gornja Radgona se je sicer pred časom upokojil, a zapuščina njega in njegove žene Zlate, ostaja v dobrih rokah. Direktor podjetja je sin Gregor Rojko, zraven pa je še več družinskih članov. Kar 21 let je zraven delala tudi sestra Mateja, ki ima sedaj lastno podjetje. Vsi zaposleni prejemajo za svoje delo, poleg rednih plač, tudi regres in božičnico, zato ni težav s pridobitvijo dobrih voznikov, kot je to ponekod. Prav ustrezen odnos do zaposlenih vodi do dobrega dela. In to se je potrdilo tudi na svečanosti, ki so jo ob 30-letnici pripravili na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni. Več kot 200 ljudi, poleg zaposlenih in njihovih družinskih članov, ter poslovnih partnerjev predvsem iz tujine, je bilo zraven še veliko gostov od blizu in daleč. Na svečanosti je med številnimi gosti, s številnimi prapori, bilo tudi kakšnih 50 uniformiranih članov združenj šoferjev in avtomehanikov iz domače Gornje Radgone, čigav član je tudi Vlado, ter iz Certusa Maribor, iz Poljčan in Ruš. Podjetje je ob tej priložnosti prejelo nešteto čestitk in zahvalnic, ter številna priznanja, najvišji vsekakor od dunajskega podjetja Containex, za katerega največ delajo in so kot prvi prejeli njihovo najvišje priznanje, ter "Srebrni pečat 2019" Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, ki ga je Rojkovim izročil predsednik OZS Branko Meh.

Kakorkoli že, tradicija prevozništva, logistike in transporta, se bo pri Rojkovih nadaljevala, predvsem po zaslugi doslednega naslednika, sina Gregorja, a tudi 71-letni Vlado, ki je že desetletje v pokoju, ne more iz svoje kože in nikakor ne miruje. Vedno so namreč dobrodošli njegovi nasveti, sam pa ima tudi veliko drugih aktivnosti, bodisi med lovci, gasilci, v turističnem društvu, nenazadnje pa je še vedno tudi v OZS v Ljubljani. S svojo Zlato rad pogosto "skoči" do morja, ker topla voda božansko in blagodejno vpliva na njegove utrujene sklepe, in mnoge preživete strese, ko je bilo potrebno zaposlenim zagotoviti plače, na trgu pa je vladala plačilna nedisciplina, ne samo pri nas temveč tudi v tujini, celo v Nemčiji. Največ preglavic je prevoznikom vedno povzročala lastna država, kar velja tudi danes... A tokrat so Rojkovi in njihovi številni gostje pozabili na težave, ki so včasih večje, včasih manjše, saj so se posvetili prijetnemu in veselemu slavju. 

Na prijetnem dogodku, katerega je povezovala mag. Norma Bale, prisotnim pa so poleg Vlada in Gregorja Rojka, spregovorili tudi radgonski župan Stanislav Rojko, predsednik OZS Branko Meh, predsednik OOZ Gornja Radgona, Branko Novak, predsednik Gasilske zevez Gornja Radgona, Peter Cvetkovič, predstavnik Containex in še nekateri od poslovnih partnerjev, za kulturni program pa so poskrbeli pevci KUD MPZ Gabrijel Kolbič (Zgornja Velka) ter zborček OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova. Ob bogato obloženih mizah in dobri kapljici, za kar so poskrbeli zaposleni na Turistični kmetiji Pri Alenki (Gornji Ivanjci), pa je za zabavo do poznih ničnih ur skrbel glasbeni slavljenec, Ansambel Štrk, ki je pred dnevi obeležili srebrni jubilej.