Odbojka je moja ljubezen, odbojka je moja strast (slovenska odbojkarska pravljica se nadaljuje…)

Vsi imamo radi pravljice. Dišijo nam po toplem mleku, srečnem otroštvu, spominjajo nas na mamo in nam dajejo upanje, da se bo vse srečno končalo. Pred nami je slovenska pravljica v odbojki, ki so jo napisali naši fantje...

Hočem - nočem - je odbojka na vsaki način zaznamovala moje življenje....Te obsedenosti se nikakor ne morem rešiti. Igrala sem odbojko do svojega šestintridesetega leta, čeprav sem pri sedemnajstih gledala na soigralke, ki so bile okrog tridesetih, kot na dinozavre iz prazgodovine, in sem se sama pri sebi odločila, da jaz pri teh letih tega že ne bom počela. Toliko o zarečenem kruhu...Še lani, pri šestinštiridesetih sem dobila dve ponudbi, da bi igrala v 1. ligi. Saj bi še najbrž znala skočiti in udariti žogo, ampak - lepo prosim, ni mi tega treba...več...Sem se že dokazala in pokazala svoje...Zakaj bi jemala mesto mladim nadobudnim igralkam, ki so res polne energije, strasti in želje, da bi to počele?

Še vedno sem trener in lani sem se hotela že posloviti od tega dodatnega poklica, ampak so mi ponudili trenerstvo članske ekipe...V članski kategoriji trenerk skoraj da ni, ker je ta svet rezerviran predvsem za moško populacijo. Tako, da na slovo od odbojke bom morala še počakati...Če še temu dodamo dejstvo, da vse moje štiri punce trenirajo odbojko, bo to »slovo« res dolgo trajalo. Letos me čaka kar precej preizkušenj, ker se bom kot trenerka pomerila s svojimi hčerkami, ki igrajo v drugih klubih v isti ligi...V glavnem bo predvsem zanimivo in adrenalinsko.

Odbojkarski tabor Tineta Urnauta

Tudi, če niste športnik in če niste odbojkar, niste mogli prezreti največjega športnega dogodka letos pri nas v Sloveniji, evropskega prvenstva v odbojki za moške. Moja hči letos si je sama plačala odbojkarski tabor Tineta Urnauta z denarjem, ki ga je dobila od birme. Kdor ne ve, je Tine Urnaut kapetan slovenske moške ekipe in eden največjih zvezdnikov pri nas v odbojki. Čeprav v Sloveniji zvezdnikov skorajda ni. Vsi znani igralci in športniki hodijo v trgovine Lidl in Špar in nimajo pretiranih zvezdniških navad. Tine Urnaut je še posebej prisrčen in prijazen fant, ki ima dva starejša brata, tudi odbojkarja, njegova oče in mama sta nekoč tudi igrala odbojko in zdaj ga spremljata ter mu pomagata pri marsikaterih njegovih početjih, tudi pri organizaciji odbojkarskega tabora.

Zadnji dan v taboru smo se starši otrok pomerili v prijateljski tekmi (upam, da je bila to moja zadnja tekma, ker potem sem celi teden komaj hodila...). Sodil nam je ravno oče od Tineta Urnauta, ki je vse prej prijazno pozdravil in nas opozoril, da če sta katera igralca par v zasebnem življenju, naj raje igrata v nasprotnih ekipah. Tako se bosta izognila nepotrebnemu prepiranju.

Ugotovila sem, da še nisem pozabila igrati odbojke. Sama sebi sem se čudila, kako sem na igrišču postala čisto drug človek. Takoj sem vzela vajeti v svoje roke. Po nekaj minutah sem opazila, kaj od koga lahko pričakujem, sem sestavila našo ekipo in naredila taktiko; določila sem tiste, ki bodo sprejemali in zaključevali žoge, tiste, ki niso pretirano blesteli, sem dobesedno potisnila v kot. Sama sem bila vsepovsod in sem reševala vse žoge. Ko smo izgubili tretji niz z rezultatom 14:16, sem bila kar razočarana, čeprav je nasprotnik imel zagotovo boljšo ekipo in enega moškega več...Zanimivo, da so mi vsi igralci sledili in so me vedno ubogali, čeprav so me videli prvič v življenju. Nihče mi ni nič oporekal...Bilo je tako, kot v živalskem svetu, najmočnejši postane vodja... 

Evropsko prvenstvo v odbojki

Prvo tekmo z Belorusi so naši odbojkarji zmagali z lahkoto in predrznostjo. Zaključevali so na druge žoge, ki so bile podane z nogo in tako naprej. V glavnem popolnoma opravičeno so zmleli belorusko vrsto z rezultatom 3:0. Pred par leti so na evropskem prvenstvu naši tudi imeli prvo tekmo z Belorusi, ki so jo dobili z enakim rezultatom. Takrat so bili podprvaki.

Tekmi s Finsko in Turčijo sta bili preizkus živčnega sistema gledalcev, čeprav je na koncu slavila slovenska izbrana vrsta z rezultati 3 :1 in 3 : 0. Spet so se izkazali vsi igralci, posebej naš kapetan Tine Urnaut, ki je v odločilnih trenutkih prevzel odgovornost nase ter zaključil žoge.
Kaj se je zgodilo dalje? Po treh silovitih zmagah z močnimi nasprotniki je sledil tako boleč in nerazumljiv poraz. Posebej boleč, ker so igrali proti sosedom, Severni Makedoniji, igralci katere z izjemo predhodne tekme niso ravno blesteli. Kot se je prej zdelo, da našim gre vse od rok, zdaj jim ni šlo nič. Niti naše najboljše orožje - blok - ni delovalo.

Lahko samo ugibamo, kaj je bilo krivo. Ali spremenjena postava, s katero je selektor začel, ali odsotnost našega kapetana v dveh setih na igrišču, ali marsikaj drugo?.. Tinetu Urnautu je v tretjem setu celo uspelo spremeniti potek tekme, ampak nobeden več ni mogel ustaviti Makedoncev, ki so kot tanki rinili naprej do svoje druge zmage. Mogoče je bilo krivo to, da so se naši tako osredotočili na tekmo z Rusijo in so skoraj pozabili, da jih čaka še ena tekma prej.

Proti Rusom so se borili kot levi in igrali vrhunsko, ampak niso mogli zaustaviti gigantov svetovnega slovesa. Klonili so z rezultatom 3 0. Kdo jim lahko to zameri? Z Bolgari, ki zasedajo višje mesto na kakovostni lestvici, so se po prvem izgubljenem setu vrnili kot feniks iz pepela in na veliko veselje navijačev zmagali z rezultatom 3 1. Blestel je Klemen Čebulj, zaključeval skorajda nemogoče žoge in vlekel svoje soigralce naprej.

Rusija je padla! Aktualni svetovni prvaki Poljaki gredo domov!

A si je kdo sploh upal pomisliti na to, da bo velika Rusija padla? Da bo tako majhna država premagala največjo državo na svetu, ki ima poleg tega še odbojkarsko zgodovino. Statistično je to skoraj nemogoče, ampak v športu je mogoče vse. Višina igralcev in izkušnje ne pomenijo toliko, kot pomeni veliko srce. Pravljica se nadaljuje.

V Sloveniji še ni bilo še nikoli take evforije pred tekmo kot sedaj, posebej pred polfinalno tekmo s Poljsko. Karte so bile razprodane v trenutku, na nekaterih Petrolih so se ljudje pretepali zaradi kart, na črnem trgu jim je cena zrasla prek 400 evrov! 2800 kart je bilo razprodano v 1 minuti 58 sekundah, kar je rekord.

Sama sem odbojkarica, ampak te evforije ne občutim tako globoko. Čisto v redu se počutim, ko gledam prenose tekem na svojem kavču.

S Poljaki so naši igrali dobro, čeprav so že imeli boljše dneve in odigrali boljše tekme. Ni važno. Važno je, da so zmagali in da aktualni svetovni prvaki gredo domov. Njihov trener, ki je pred tekmo izjavil, da Slovenija nima ekipe, da bi igrala v finalu, se zdaj lahko ugrizne v jezik...

Smo že bili evropski prvaki v košarki z Zoranom Dragićem in Luko Dončićem, imamo Tino Maze, Ilko Štuhec in Petra Prevca ter Primoža Rogliča, ne moremo prezreti Zlatka Zahoviča...ampak glede na polne Stožice in tako pozitivne odzive Slovenija goji do odbojke posebno ljubezen in strast. Zato je mogoče tudi mene tako vzljubila in sem jaz tako vzljubila njo. Nekdanja kapetanka slovenske ženske reprezentance v odbojki Tina Lipicer je zapisala, da, takšen adrenalin ob zmagah lahko doživiš samo v športu in nikjer drugje...

Letos si bom dala narediti tatu...In to pri svojih letih...En delček tatu bo žoga, odbojkarska...Pa ni zaradi prvenstva. To željo sem nosila v sebi že dolgo časa...

Vsi imamo radi pravljice. Zato, ker imajo srečen konec...Naša odbojkarska pravljica bo ga imela. Zagotovo. Že danes...(če smo premagali svetovne velikane Ruse in Poljake, bomo premagali tudi Srbe, kajneda?).