V SVZ Hrastovec nastanjenih 640 stanovalcev, za katere skrbi 470 zaposlenih

Socialno varstveni zavod (SVZ) Hrastovec je v četrtek široko odprl vrata za vse obiskovalce, ki jih zanima delovanje zavoda in življenje njihovih stanovalcev. Organizirali so dva vodena ogleda zavoda, ki sta potekala slabo uro, na koncu ogleda pa so za obiskovalce pripravili pogostitev. Glavni namen dneva odprtih vrat je bil, da so lahko obiskovalci spoznali delo v SVZ Hrastovec, kje in kako delujejo ter njihove stanovalce, ki imajo specifične potrebe, so segregirani in odmaknjeni od širšega družbenega okolja. "Gre za prvi Dan odprtih vrat SVZ Hrastovec. Naš namen je z obveščanjem populacije zmanjševati stigme, predsodke in posledično tudi diskriminacijo oseb s težavami v duševnem zdravju in duševnem razvoju. V ta namen smo tudi začeli delovati na družabnih omrežjih, da bi se približali ljudem," pove direktorica mag. Andreja Raduha. Ocenjujejo, da se je dneva odprtih vrat udeležilo okoli 100 ljudi.

V Viteški dvorani gradu Hrastovec je zbrane najprej nagovorila direktorica mag. Andreja Raduha, ki je predstavila zgodovino gradu in orisala začetke delovanja zavoda. V SVZ Hrastovec je nastanjenih 640 stanovalcev, za katere skrbi 470 zaposlenih. Stanovalci so nastanjeni v različnih oblikah bivanja. Na lokaciji bivalne enote in varovanega oddelka Hrastovec biva okoli 370 stanovalcev. Naseljeni so v grajskih prostorih in prostorih depandans A, B, C, D1 in D2. Ob teh pa stanovalci bivajo tudi v 11 dislociranih bivalnih enotah, neodvisnih stanovanjih, nadomestnih družinah in dnevnih centrih - teh je okoli 270.

Ogled so vodile strokovne sodelavke. Sledil je ogled delovne terapije, kjer so stanovalke in stanovalci šivali, barvali in izdelovali različne izdelke. Obiskovalci dneva odprtih vrat so se lahko z njimi pogovarjali, jih spoznali in prisluhnili njihovim zgodbam. Ogledali so si tudi Rehabilitacijsko rekreacijski center, ki je bil prenovljen in posodobljen (tudi z dvigalom za lažji dostop) v letu 2018. Bazen, ki s svojo veličastnostjo, čisto, toplo vodo privablja na vodne užitke; fitnes, kjer že sam pogled na trenažerje dviguje mišično maso posameznika; finska savna, ki s svojo močjo čisti strupe iz telesa in obnavlja telo in dušo; ter fizioterapija, ki stanovalcu olajša marsikatero težavo tako na fizičnem kot psihičnem nivoju.

Obiskovalcem so razkazali tudi eno izmed bivalnih enot - Depandanso C, kjer so si ogledali bivalne prostore, opazovali stanovalce pri družabnih igrah in vsakodnevnih opravilih ter spoznali ribice v akvariju.

Želja za prihodnost je, da pričnejo z gradnjo bivalne enote v Lenartu

"Želimo, da bi nas ljudje pobližje spoznali in posledično odpravljamo stigmo in predsodke o zavodu Hrastovec. Verjamem, da se bodo v določenem obdobju stvari spremenile in s takimi dogodki delamo korak naprej pri ozaveščanju družbe. Trudimo se in delamo boljše bivalne pogoje za stanovalce in kvalitetnejše delovne pogoje za zaposlene, veliko delamo tudi na okolju, saj je tudi to pomemben stik za ljudi, da se boljše počutijo. Želja za prihodnost je, da bomo končno začeli z gradnjo bivalne enote v Lenartu, ki jo že vrsto let načrtujejo. Seveda ne skrivamo želja po dnevnem centru, tako da imamo kar veliko idej in delovne vneme za še bolj prijazno prihodnost stanovalk in stanovalcev ter zaposlenih v SVZ Hrastovec," je še ob tem povedala direktorica.

Ustanova, ki ljudem omogoča nov začetek

SVZ Hrastovec je bil osnovan leta 1948. Od tega leta ima v slovenskem prostoru poseben status. Najprej je bil »zadnja postaja« v sistemu ali mreži skrbi za osebe s posebnimi potrebami. V zadnjih dvajsetih letih je tudi ustanova, ki ljudem omogoča nov začetek. V zavodu bivajo osebe, ki imajo težave v duševnem zdravju in težave v duševnem razvoju.

Zavod skrbi za institucionalno varstvo odraslih, ki je vsak individuum zase in potrebuje poseben pristop. Gre namreč za najbolj ranljivo populacijo oseb.

Zavod je od leta 2001 razvil široko paleto podpornih sistemov za zagotavljanje kvalitetnih storitev tako na lokaciji Hrastovca, kot v lokalnih skupnostih. Stanovalci imajo možnost bivati v različnih bivalnih enotah od neodvisnih stanovanj do negovalnih domov. Pri nastanitvah se upoštevajo posameznikove potrebe, spretnosti in zmožnosti za samostojno življenje.