»Jaz sem Jožek. Klošar sem. Lažem pa ne.«

"Jaz sem Jožek. Star sem bil v sredo 60 let. Pred leti sem sanjal, da bom imel za ta rojstni dan veliko čago, da bom varval vnukico in z vnuki igral fuzbal. Zvečer pa mi bo ženka skuhala dober pasulj s klobaso.

No, za rojstni dan sem klošaril v parku, da bi zbral 5e za mesni burek in eno Laško, slab dan je bil. Itak mi ni nihče verjel, da praznujem rojstni dan. Mislili so, da sem lažniv klošar.

Klošar sem. Lažem pa ne. In za rojstni dan sem jedel ostanek sendviča, ki ga je na Gorkega vrgel stran en dijak. Mortadele nimam zelo rad, ampak lakota je lakota.

Nisem se rodil kot klošar. Sem šlosar, ključavničar. Z ženo sva živela skupaj od mladosti, imel sem svoj biznis, svoj becirk. Pa je umrla - povozil jo je avto. Zmučkal ji je možgane. Moja Ankica, moje zlato. Ostal sem sam. Od žalosti sem ga cuknil. Nisem šel v službo, pa ni bilo več denarja. Pa so mi vzeli denar. Pa so me dali v samski dom, pa v zavetišče. Ampak ne maram bit tam. Preveč se potem zavedam, da sem klošar. 10 let se poskušam znajt. Ne pijem veliko, kdaj pa si malo olajšam dušo. Za kak mesec mam celo kdaj dom. Sploh poleti, ko služim z nabiranjem sadja.

Ampak zdaj ni poletja. In svoj rojstni dan sem dočakal na ulici.

Mogoče pa bom imel letos le srečo in me zima odnese k Ankici na pasulj s klobaso.

Vse najboljše za 60, Jouža!"

Težko opredeliti, kdo je brezdomec

Po ocenah Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v Sloveniji 2.760 brezdomcev. Da je točno število brezdomcev zares nemogoče določiti, potrjuje tudi podatek društva Brezdomni do ključa, v katerem so združene vse organizacije, ki delajo z brezdomci; po njihovih ocenah je bilo v letu 2018 v Sloveniji nekaj več kot 6.700 brezdomnih oseb. V raziskavi društva Kralji ulice (2013/2014) je na primer četrtina anketirancev odgovorila, da niso brezdomci in da tudi v preteklosti niso bili, čeprav je bila raziskava izvedena le med uporabniki storitev za brezdomce. Tudi zato je težko opredeliti, kdo je brezdomec.

V Sloveniji imamo na voljo dva tipa zavetišč

V Sloveniji imamo na voljo dva tipa zavetišč. Zaprti tip: je zavetišče, kjer brezdomci plačajo participacijo (minimalen vložek), da imajo svojo posteljo. Odprto je 24 ur na dan in vse dni v letu. V zavetišče so lahko sprejete polnoletne osebe moškega spola, ki nimajo možnosti bivanja drugje oziroma se znajdejo v akutni bivalni in eksistenčni stiski predhodne narave. Praviloma so v zavetišče lahko sprejete le osebe, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivališče na območju mestne občine Maribor, druge osebe pa le izjemoma. V zavetišče ne morejo sprejeti nepokretne osebe ali druge osebe, ki potrebujejo posebno nego in oskrbo. Uporabniki bivajo v zavetišču prostovoljno. 

Odprti tip: kamor pridejo brezdomci vsak dan "sproti". Največje tovrstmo je Zavetišče za brezdomce Nadškofijske Karitas. Zavetišče nudi uporabnikom varno, ogrevano prenočišče vsak dan, med 20. uro zvečer in 7. uro zjutraj, v zimskem času pa od 15. novembra do 1. aprila od 19.00 ure zvečer do 8.00 zjutraj. Temeljna cilja sta varna nastanitev ter socialna podpora.

Kako pomagati?

V Mariboru že od leta 2010 društvo Humanitarček na svojevrsten način poskuša pomagati brezdomcem. Vsi poznamo njihovo akcijo Skriti božiček brezdomcu. Pisma bodo na voljo od 15.11.2019.

V zadnjih letih pa so vzpostavili sistem pomoči preko portala Dobrodelko, kamor so vnešene aktualne potrebe brezdomcev iz vse Slovenije.

Pomagate lahko tudi z nakupom oz.pripravo paketa za brezdomce, ki je na sliki. Dodate mu še rokavice in nogavice ter vse skupaj spakirate v nahrbtnik in daste brezdomcu v svojem kraju.

Nekateri rešujejo finančno stisko z »žicanjem«, drugi z delom na črno, nekaj pa se jih preživlja s prodajo revije Kralji ulice (predvsem v Ljubljani). Po podatkih društva Kralji ulice število prodajalcev revije z leti narašča; lani jih je bilo 299. Za njih je to služba kot recimo za nekoga anketiranje.

Revijo za 1e lahko kupite pred večjimi trgovskimi centri. Včasih je potrebno poskusiti večkrat.

Foto: Sašo Mađarić