Svet fantastike in stripa v Ormožu vzbudil veliko zanimanje

Na prvi izdaji Grossmannovega festivala fantastike in stripa, ki je potekal minuli konec tedna v Ormožu, so se znotraj obzidja ormoškega gradu zvrstile številne razstave, pogovori, predavanja, filmske projekcije in delavnice, na katerih so številni obiskovalci lahko pobliže spoznali svet fantastike in stripa ter nekatere izmed vidnejših ustvarjalcev. Nagrajenci 1. Grossmannovega festivala fantastike in stripa so Zoran Smiljanić, Milena Benini in Andrej Ivanuša.

Prvi dan Grossmannovega festivala fantastike in stripa, ki je potekal v skrivnostnem ambientu ormoškega gradu, je bil posvečen stripu. Na pogovorih in z razstavami svojih del so se predstavili striparji Zoran Smiljanić, Izar Lunaček in Ivica Stevanović, publika pa je lahko uživala v branju stripa Alan Ford ekipe Radia Študent in se pomerila v znanju v fantastičnem kvizu.

Na festivalu so z zanimivimi predavanji s fantastično tematiko navdušili Milena Benini, Marko Fančović, Aleksandar Žiljak, Nikica Gilić, Željko Luketić in Simon Habjan, v živo je potekal podkast ekipe O.B.O.D., izpeljana je bila zelo uspešna okrogla miza o Peščenem Planetu Franka Herberta, na ogled so bile številne filmske projekcije, med njimi hrvaška ZF uspešnica Moj dedi je padel z Marsa in finski superherojski film Rendel.

Že 1. Grossmannov festival fantastike in stripa je poskrbel za nagrade najboljšim v tej umetnosti. Zoran Smiljanić je prejel častnega hudega mačka za izreden prispevek k stripovski umetnosti. Milena Benini je prejela častnega hudega mačka za izreden prispevek k žanru znanstvene fantastike in fantasyja. Andrej Ivanuša je prejel častnega hudega mačka za življenjsko delo v žanru znanstvene fantastike in fantasyja.Na grajskem dvorišču je ves čas festivala potekala fantastična tržnica s stripi, knjigami, namiznimi igrami in ploščami.

Ekipa Grossmannovega festivala fantastike in stripa že snuje drugo edicijo in obljublja, da bo tista še bolj fantastična in stripovska od premierne.

Nagrajenci 1. Grossmannovega festivala fantastike in stripa

Zoran Smiljanić

Organizatorjem je bilo v veliko čast podeliti prvega častnega hudega mačka za izreden prispevek k stripovski umetnosti enemu najbolj prepoznavnih in originalnih, vsekakor pa najbolj filmskemu od vseh slovenskih striparjev Zoranu Smiljaniću.

Če v slovenskem stripu obstajajo kultni striparji, je med njimi gotovo že desetletja Zoran Smiljanić. Naslovi 1945, 1943, Hardfuckers in Meksikajnarji so gotovo znani tudi zunaj kroga ljubiteljev stripa. Spada v tako imenovano tretjo generacijo avtorjev slovenskega stripa, ki je svoja dela objavljala v Mladini, in sicer je tam pod psevdonimom Vittorio de la Croce objavil skupno okoli 800 strani stripa. Njegovi stripi tega obdobja so politično angažirani, eksplicitni, ultranasilni in vsebinsko provokativni izdelki, ki snov črpajo iz slovenske sedanjosti in bližnje preteklosti.

Njegovo najbolj monumentalno in epsko delo so Meksikajnarji o slovenskih vojakih, ki so se šli v 60. letih 19. stoletja v Mehiko borit za cesarja Maksimiljana. Prvi del te trilogije je pred kratkim v nemškem prevodu izšel v Avstriji. Njegova najbolj sveža izdaja pa je stripovska biografija največjega literata slovenske moderne z naslovom Ivan Cankar: podobe iz življenja.

Zoran je filmofil, ki filmski jezik s pridom uporablja v svojih stripih. Njegova velika strast so vesterni in išče jih tam, kjer jih je najtežje najti, v Sloveniji. O filmu je napisal tri knjige, redno objavlja tudi številne recenzije, kritike in članke.

Milena Benini

Nagrado Hudi maček za izreden prispevek k žanru znanstvene fantastike in fantasyja prejme Milena Benini, hrvaška pisateljica, prevajalka, teoretičarka in urednica, ki je s svojim večdesetletnim delom na področju spekulativne fikcije zadolžila svoje spoštovalce v vseh državah naše regije. Milena Benini je meje hrvaške kulture prešla že zdavnaj, že kot sourednica jugoslovanskega časopisa Sirius in urednica njegovega naslednika Future in nato kot prevajalka ključnih del svetovnega SF-a, ki jih radi berejo tako v Sloveniji, Srbiji kot tudi v Bosni in Hercegovini. Milena Benini je enako uspešno objavljala zgodbe, romane in teoretske članke v angleščini v ameriških in britanskih časopisih ter antologijah. Je avtorica 9 romanov in velikega števila zgodb in esejev. Obenem je treba poudariti, da je neutrudna promotorka znanstvene fantastike in fantasyja, ki je dodala neizmeren prispevek afirmaciji ženske perspektive v književnosti in fandomu. Nenazadnje pa so nas v teh treh festivalskih dnevih vse osvojile njena strokovnost, neposrednost in strast, ki jo goji do tega žanra.

Čeprav ima ta nagrada, ki izhaja z Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina, mednarodni karakter in se podeljuje zaslužnim umetnikom, katerih globalni značaj se ne odraža nujno na Slovenijo, bi z njo radi usmerili pozornost na potrebo po večji zastopanosti hrvaške znanstvene fantastike v Sloveniji in slovenske na Hrvaškem oziroma pozvati h kulturnemu sodelovanju vseh republik iz bivše skupne države, ko govorimo o knjigah in filmih, do katerih nam je vsem skupaj mar.

Andrej Ivanuša

Nagrado Hudi maček za življenjsko delo v žanru znanstvene fantastike in fantasyja je prejel Andrej Ivanuša, pisatelj, založnik, urednik, novinar in filatelist. Andrej ustvarja ime v svetu knjige več kot 40 let. Svojo pot glavnega urednika je začel leta 1974 v literarnem glasilu Naša snovanja in nadaljeval v Gradbincu in Konstruktorju. Postane tudi glavni urednik biltena Znamkar in odgovorni urednik revije Nova filatelija. V svojem pisanju tesno sodeluje s Filatelistično Zvezo Slovenije. Je tudi avtor strokovno zelo priznanega dela Čar filatelije. Piše tudi poezijo, je avtor številnih člankov z znanstvenega področja, znan pa je tudi kot esejist. V svojem dosedanjem delu je velik del svojega pisateljskega in uredniškega delovanja posvetil tudi fantastiki, njegova prva dela iz tega žanra segajo še v čase šolskih glasil. Je tudi urednik elektronskega fanzina Novice iz drugosti.

Leta 2002 je izdal svoje prvo leposlovno delo, otroški fantazijsko-pustolovski roman Čudovita potovanja zajca Rona, ki je izšlo v štirih delih. Pot uspešnega pisanja nadaljuje z izdajo znanstvenofantastičnih del Rheina (2007) in Vilindar (2007), ki jima sledi zbirka spekulativnih zgodb, pred tem objavljenih v raznih revijah, številne so bile prevedene v hrvaščino, srbščino in angleščino. Prisoten je kot predstavnik Slovenije na številnih mednarodnih konvencijah v Sloveniji in celotni regiji. Je predsednik in soustanovitelj društva avtorjev spekulativne umetnosti Zvezdni prah. Vsepovsod je spoštovan kot izreden sogovornik in odličen poznavalec sveta fantastike. Njegova zasluga za popularizacijo znanstvene fantastike in fantasyja je neizmerna in skupaj s še nekoliko entuziasti je skozi trdo delo vzpostavil temelje tega žanra.

Foto: Vid Voršič