Jurša finančnemu ministru zatrjuje, da ne bo imel miru pred njim, če pisarne FURS-a z decembrom ne bodo ponovno odprte
Poslanec Državnega zbora Franc Jurša je na resornega ministra že večkrat naslovil vprašanje okrog smotrnosti zapiranja finančnih pisarn. Nazadnje konec prejšnjega meseca, v ponedeljek pa mu je minister na seji DZ odgovoril.
Franc Jurša je na resornega ministra že večkrat naslovil vprašanje okrog smotrnosti zapiranja finančnih pisarn
Kot je znano, so finančne pisarne od 1. 8. 2019 v Ljutomeru, Lendavi in Gornji Radgoni do nadaljnjega zaprte, o čemer smo letos že pisali. O tej problematiki smo letos septembra povprašali tako na FURS kot na Občino Ljutomer. Na FURS-u so nam takrat potrdili, da so finančne pisarne zaprte začasno in naj bi se ob zaznavi potrebe po večjem številu obiskov zavezancev ponovno odprle, na Občini Ljutomer pa so nam takrat med drugim pojasnili, da se "z zaprtjem nikakor ne moremo strinjati in odločno nasprotujemo takšni »racionalizaciji« državnih organov z neprepričljivimi pojasnili, da lahko zavezanci oddajo svoje vloge v predalčnik, pošljejo po pošti ali oddajo preko e-davkov."
Preberite tudi:
Finančna pisarna v Ljutomeru do nadaljnjega zaprta
Občina Ljutomer se z zaprtjem finančne pisarne nikakor ne more strinjati in odločno nasprotuje takšni »racionalizaciji«
Franc Jurša na resornega ministra že večkrat naslovil vprašanje okrog smotrnosti zapiranja finančnih pisarn
Tokrat je tudi prleški poslanec in vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša finančnega ministra ponovno spraševal o zaprtju finančnih pisarn. Na poslansko vprašanje o zaprtju pisarne finančne uprave v Ljutomeru, je minister za finance Andrej Bertoncelj odgovoril, da "začasno zaprtje finančnih pisarn ne pomeni trajnega prenehanja poslovanja finančnih pisarn".
Poslanec Državnega zbora Franc Jurša je na resornega ministra že večkrat naslovil vprašanje okrog smotrnosti zapiranja finančnih pisarn v Ljutomeru, Lendavi in Gornji Radgoni. Nazadnje je ministra Andreja Bertonclja z ustno pobudo na dejstvo - po Jurševem prepričanju nesmotrnega - zapiranja pisarn opozoril s pisnim poslanskim vprašanjem konec prejšnjega meseca. Na ponedeljkovi 12. seji DZ mu je minister Bertoncelj med drugim odgovoril, da "finančna uprava RS sproti in tekoče spremlja poslovanje finančnih pisarn, to poslovanje pa potem prilagajajo potrebam davčnih zavezancev po davčnih storitvah". To po ministrovih besedah pomeni, "da se dinamika poslovanja finančnih pisarn oziroma čas prisotnosti in število zaposlenih v finančnih pisarnah uravnava glede na število obiskov zavezancev in vrsto lokacije ter storitev, ki jih zavezanci želijo opraviti na določeni lokaciji".
Ker se fizične osebe na davčni organ obračajo predvsem v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti z naslova dohodnine in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, za katere se opravi odmera v prvi polovici koledarskega leta, so se v finančnem uradu Murska Sobota po ministrovem mnenju "tako, kot v drugih uradih, za začasno omejitev poslovanja odločili predvsem zaradi zmanjšane potrebe fizičnih oseb po uporabi storitev finančnih pisarn".
Finančna uprava je po besedah ministra za finance sicer sprejela tudi številne druge ukrepe, "med katerimi so uvedba številnih elektronskih in drugih storitev, ki davčnim zavezancem omogočajo lažje in hitrejše sodelovanje z davčnim organom", davčnim zavezancem pa je kljub začasnem zaprtju nekaterih pisarn po besedah ministra zagotovo omogočila pravilno in pravočasno izpolnjevanje njihovih davčnih obveznosti: "Tako se davčnim zavezancem dostopnost do storitev, ki jih opravljajo finančne pisarne, zagotavlja bodisi z zmožnostjo oddaje vlog v predalčnikih na lokacijah finančnih pisarn bodisi po pošti ali preko portala e-davki". Splošne informacije lahko zavezanci sprejmejo tudi po telefonu ali na uradu, je še dodal Bertoncelj in pri tem omenil uvedbo klicnega centra, ki po njegovih besedah nudi "hitre in relevantne informacije fizičnim osebam".
»Če se finančne pisarne v Ljutomeru, Lendavi in Gornji Radgoni ne bodo spet odprle, pred menoj ne boste imeli nobenega miru«
Franc Jurša je v razpravi nato opozoril, da okrog vprašanja zapiranja finančnih pisarn z ministrom za finance stojita na dveh različnih si bregovih: "Vsi tisti, ki imamo malo daljši spomin dobro vemo, kako je bila davkarija organizirana včasih. Naj vam samo navedem, da je bilo v obdobju od septembra 2018 do aprila 2019 v državni upravi zaposlenih 30.286 ljudi, v javnem sektorju pa 175.222. Finančna uprava ima v Sloveniji v tem trenutku zaposlenih 3.574 ljudi, torej štiri manj kot prvega avgusta 2018. So mogoče ravno ti štirje tisti, ki se jim je zaprla finančna pisarna?" Jurša si je odgovoril kar sam: "Prepričan sem, da niso, kajti ti štirje so se preselili v davčni urad Murska Sobota. Tam, spoštovani gospod minister, pa je zaposlenih 250 ljudi".
Minister za finance Andrej Bertoncelj je nato Jurši razložil, da je ministrstvo pri finančni upravi že odredilo proučitev decentralizacije in pri tem omenil, da sta bili dve finančni pisarni, ki sta bili tako kot tiste v Ljutomeru, Lendavi in v Gornji Radgoni zaprte za določen čas, ponovno odprti.
Jurša je finančnega ministra ob koncu svoje razprave še enkrat več opozoril, da se finančnih pisarn zaradi "neukosti na področju elektronskega dopisovanja najbolj poslužujejo starejši ljudje", zaradi česar od finančnega ministrstva pričakuje, "da bodo prvega decembra letos finančne pisarne v Ljutomeru, Lendavi in v Gornji Radgoni spet odprte. V kolikor se to ne bo zgodilo, bom pač tisti, ki bo nenehno nadlegoval in ne boste imeli nobenega mira o tem vprašanju pred menoj".
