Predstavili pobudo za prenos sedeža Državnega sveta Republike Slovenije v Maribor

Delovanje Državnega sveta v Mariboru bi prispevalo k večji prepoznavnosti širšega območja Štajerske, Koroške in Prekmurja, tako doma kot v tujini, ter imelo pomemben vpliv na področju turizma, kulture in gospodarstva

Prlekija-on.net, sreda, 23. oktober 2019 ob 14:13
Maribor

Maribor

V sredo, 23. oktobra, je bila v Vetrinjskem dvoru v Mariboru tiskovna konferenca, na kateri so dr. Božo Grafenauer, dr. Tomaž Keresteš in Bartolo Lampret v imenu devetnajstih pobudnikov predstavili pobudo za prenos sedeža Državnega sveta Republike Slovenije v Maribor, v kontekstu potrebne decentralizacije države.

Bartolo Lampret, piarovec, je poudaril, da je Slovenija izrazito centralizirana država in da se centralizacija zgolj krepi, kar vidno in občutno škodi skladnemu regionalnemu razvoju, ter pri tem navedel nekaj dejstev:

  • več kot četrtina prebivalcev živi v osrednjeslovenski statistični regiji, ki ustvari več kot tretjino nacionalnega BDP;
  • na delo tja se dnevno vozi več kot 100.000 oseb iz vse Slovenije;
  • v omenjeni regiji je največji prirast prebivalstva, največji delež prebivalstva z visokošolsko izobrazbo, najvišje povprečne plače, najnižja stopnja brezposelnosti in več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev;
  • domala vsi sedeži institucij države in državne uprave, vključno z organi v njihovi sestavi, so v Ljubljani, tam so skoncentrirani tudi sedeži najpomembnejših organov in organizacij na drugih področjih (sodstva, raziskovalnih dejavnosti, športa...), kar pomeni, da je kariera številnih sposobnih kadrov iz vse Slovenije vezana na prestolnico države;
  • Slovenija tako nima le problema bega možganov v tujino, temveč tudi v Ljubljano, kar je za državo in njen uravnoteženi razvoj nesprejemljivo in škodljivo.

Prispevek k večji prepoznavnosti širšega območja Štajerske, Koroške in Prekmurja

Organizacijo državnega sveta urejata Zakon o državnem svetu in Poslovnik državnega sveta, ki v 4. členu določa, da je sedež državnega sveta v Ljubljani. Za prenos sedeža je torej potrebno doseči zadostno soglasje državnih svetnic in svetnikov in spremeniti poslovnik.

Dr. Božo Grafenauer, strokovnjak za upravno pravo in lokalno samoupravo ter nekdanji minister za lokalno samoupravo, je predstavil vsebino pobude in izrazil prepričanje predlagateljev, da mora država resnične težnje in prizadevanja za decentralizacijo takoj pričeti uresničevati z razporeditvijo oz. prenosi sedežev njenih organov po celotni državi.

Temu cilju sledi konkretna pobuda za prenos sedeža Državnega sveta v Maribor, pri čemer pobudniki pričakujejo, da jo bodo udejanjili decentralizacijsko usmerjeni državni svetniki. Prenos sedeža Državnega sveta bi imel izredno pomemben vsebinski in simbolni pomen, nakazal pa bi tudi pot za prenos sedežev drugih organov iz Ljubljane. Delovanje Državnega sveta v Mariboru bi prispevalo k večji prepoznavnosti širšega območja Štajerske, Koroške in Prekmurja, tako doma kot v tujini, ter imelo pomemben vpliv na področju turizma, kulture in gospodarstva.

Posebej je izpostavil, da se s pobudo izreka tudi podpora prizadevanjem, da se za zagotovitev učinkovitejšega razvojnega preboja in črpanja sredstev skladov EU sprejme za naslednjo finančno perspektivo za Vzhodno kohezijsko regijo samostojen operativni program, kar so julija zahtevali predsednik razvojnega sveta dr. Ivan Žagar, rektor Univerze v Mariboru dr. Zdravko Kačič in župan Maribora Saša Arsenovič.

Pobudo so predstavili dr. Božo Grafenauer, dr. Tomaž Keresteš in Bartolo Lampret
Pobudo so predstavili dr. Božo Grafenauer, dr. Tomaž Keresteš in Bartolo Lampret

Dr. Tomaž Keresteš, profesor prava iz Pravne fakultete Univerze v Mariboru, je navedel, da teritorialno skladna porazdelitev državnih institucij predstavlja obliko decentralizacije, ki lahko prispeva k bolj skladnemu razvoju države, pa tudi k boljšemu delovanju nekaterih državnih organov. Za prenekateri državni organ bi bilo bolje, če bi bil pri svojem delu nekoliko umaknjen od dnevne politike in bi tako lažje opravljal svoje strokovne naloge. Predstavil je tudi nekatere primere učinkovito decentraliziranih držav, po katerih bi se bilo smiselno zgledovati (Nemčija, Švica, Južna Afrika idr.).

Vabijo vse državljanke in državljane, da se pridružijo pobudi in podpišejo peticijo

Predlagatelji pobude so (po abecednem vrstnem redu): Aleš Arih, Elko Borko, Andrej Brvar, Mitja Čander, Breda Čepe, Božo Grafenauer, Tomaž Keresteš, Boštjan Klun, Alojz Križman, Bartolo Lampret, Benjamin Lesjak, Darko Pašek, Melita Petelin, Aleksandra Podgornik, Janko Razgoršek, Vladimir Rukavina, Vlasta Stavbar, Ludvik Toplak, Srečko Trglec.

Pobuda je objavljena na spletni strani drzavnisvet-maribor.si in na peticija.online. Do pobude pa je možno priti tudi preko FB strani Pobuda Državni svet v Maribor in FB skupine Državni svet v Maribor. Vabijo vse državljanke in državljane, da se pridružijo pobudi in podpišejo peticijo. Uporabnike FB pa vabijo, da se pridružijo omenjeni skupini in da s predlogi sodelujejo v javni razpravi. Iz organizacijsko tehničnih razlogov bodo podpise zbirali le preko spleta. Ko bodo zbrali primerno število podpisov, bodo pobudo posredovali Državnemu svetu, pa tudi vladi in predsedniku republike.



Več v Politika

6. srečanje Kluba županj v Gornji Radgoni

Županje so se srečale v Gornji Radgoni

ponedeljek, 2. december 2024 ob 09:32