Evropska posebnost Ptujski lük z zaščiteno geografsko označbo
Lük sam in tradicija spletanja v vence je del kulturne dediščine in nacionalne identitete ter kot tak pomemben narodni zaklad, ki ga je treba zaščititi in ohraniti za prihodnje generacije
Evropska posebnost Ptujski lük
V sredo, 16. oktobra, so se ob svetovnem dnevu hrane, na več kot 300 let stari lükarski domačiji, Dominkovi domačiji v Gorišnici, zbrali pridelovalci Ptujskega lüka z zaščiteno geografsko označbo. Predstavili so kulturno dediščino Ptujskega lüka, kot je prikaz pletenja vencev in lükarsko malico ter predstavili pridelavo lüka, ki ga pridne kmečke roke na področju Ptujskega polja pridelujejo na tradicionalen način že več kot 200 let.
Ptujski lük je eden izmed slovenskih zaščitenih kmetijskih pridelkov, ki ga je zaradi njegovih specifičnostih in tradicije pridelave, z zaščiteno geografsko označbo (ZGO) zaščitila tudi Evropska komisija. Trenutno 5 pridelovalcev prideluje Ptujski lük z zaščiteno geografsko označbo.
Anja Pignar, vodja skupine pridelovalcev Ptujski luk z zaščiteno geografsko označbo je ob tem dejala: »Na kmetiji, na katero sem se oženila, smo začeli pridelovati Ptujski lük. To je bila moja dota, ki mi jo je podaril oče. Lük moraš pridelovati z dušo in srcem, saj je donos na hektar vsaj osemkrat manjši kot pri hibridih.«
Lük sam in tradicija spletanja v vence je del kulturne dediščine in nacionalne identitete ter kot tak pomemben narodni zaklad, ki ga je treba zaščititi in ohraniti za prihodnje generacije.
Denis Topolnik, Skupina vrtovi panonski in distribucijski, je poudaril: »En sam pridelovalec težko kaj doseže na trgu, zato je ključ do uspeha v povezovanju pridelovalcev in ustvarjanju uspešnih prodajnih poti ter zaščiti visokokakovostnih kmetijskih izdelkov s shemami kakovosti, kot je Ptujski lük z zaščiteno geografsko označbo.«
Ptujski lük z ZGO prepoznate po posebni srčasto-ploščati obliki, ima rdečo-rjavo do svetlo rdeče zunanje suhe liste, meso je belo z močnejšim vijoličnim robom in je odličen v kulinariki. Tradicionalna ročna pridelava v zemlji mu daje posebno aromo, ostrino okusa.
Branko Majerič, kmetija Majerič in predsednik odbora zelenjavne verige, je dejal: »V Sloveniji se pridelava rdeče čebule giblje zgolj okoli 10 %, glede na to koliko jo potrebuje slovensko tržišče. V Sloveniji letno pridelamo skoraj 6.000 ton čebule, porabimo je okoli 20.000 ton, uvozimo pa skoraj 15.000 ton. Kljub temu imamo vsako leto težavo, kako naš pridelek pripeljati na trgovske police.«
