Prleški prašiči za primorski pršut

Glede na to, da je slovenski prašičerejski sektor v deficitu, nikakor ne preseneča dejstvo, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s konkretnimi ukrepi skuša rejcem pomagati in dvigovati samooskrbo. Seveda se z različnimi ukrepi in nagrajevanjem v dvigovanje samooskrbe vključujejo tudi druge organizacije, kot sta denimo Strokovni svet Priznane rejske organizacije za prašiče ter Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ki vsako leto najboljšim rejam podelijo priznanja za vzrejna središča in vzorčne kmetije ter priznanja za dolgoletno sodelovanje. Na ta način stimulirajo prašičerejce za še boljše delo, kar se pri nekaterih vsako leto dodatno potrjuje. To še posebej velja za družinsko prašičerejo Marcela Galundra iz Veržeja, ki v zadnjih letih nenehno prejema najvišja priznanja. Tako tudi letos uglednemu prleškemu prašičerejcu ni izostalo Zlato priznanje za najboljše vzrejno središče v Sloveniji.

Kot poudarjajo na KGZ Slovenije, kmetije za omenjena priznanja za zgledna vzrejna središča, izbirajo na osnovi presoje rejskega dela in rezultatov prireje v obdobju med ocenjevanjema. Na začetku presojajo, ali rejci izpolnjujejo dolžnosti, ki jim nalaga njihov rejski program ali zakonodaja. Tako morajo izpolnjevati minimalne standarde za rejo prašičev. Rejci, ki ne izpolnjujejo minimalnih standardov ali kršijo zakonodajo, so izločeni iz nadaljnjega ocenjevanja.

Marcel mlad prevzemnik kmetije

Pri izboru rej tradicionalnih genotipov presojajo sodelovanje v rejskem programu SloHibrid. Presojajo rednost opravljenih rejskih opravil, zavzetost pri spremljanju rezultatov prireje, pasemsko strukturo, obseg preizkusov in obseg prodaje plemenskih živali v skladu s statusom reje. "Pri vzrejnih središčih dajemo večji poudarek lastnostim, ki so pomembne za vzrejo in odbiro kakovostnega plemenskega podmladka. Tako spremljamo lastnosti, ki so pomembne za napoved plemenskih vrednosti, in zamik od nastanka podatka do prispetja v podatkovno zbirko", poudarjajo na Strokovnem svetu Priznane rejske organizacije za prašiče, ki praviloma vsako leto nagradijo tri reje. Izpolnjevanje vseh omenjenih pogojev pa vsekakor potrjuje, da gre za dejansko najboljše in zlato priznanje nedvomno veliko pove nagrajencu.

In prav to se že vrsto let potrjuje pri Marcelu Galundru, ki sodi med mlade prevzemnike reje, saj je kmetijo prevzel od staršev, Jerice in Matija, ki pa seveda še danes pomagata v hlevih. Pri vzrejnih središčih sicer prejmejo nagrado tisti rejci, ki so med večjimi prodajalci plemenskih mladic in večino mladic prodajo stalnim kupcem. Nagrajene reje tudi drugače sodelujejo v rejskem programu in sodelujejo pri različnih preizkusih in občasni vzreji merjascev maternalnih genotipov. Kmetija Galunder, kjer s posebnim veseljem delajo s prašiči, pri hlevskih opravilih in spremljanju podatkov, je še eno zlato priznanje prejela kot vzrejno središče s statusom nukleusa za pasmo slovenski landras. Osnovni namen reje je vzreja in preizkus plemenskega podmladka te pasme, v kolikor jim to dopuščajo kapacitete pa tudi vzreja mladic maternalnega hibrida 12.

Ker pri Galundrovih sledijo vsem zahtevam in jih vzorno izpolnjujejo, v kar smo se lahko prepričali tudi ob obisku na kmetiji, dober streljaj od znamenitega mlina na Muri, v notranjost države, ne preseneča dejstvo, da je zlato priznanje za zgledno rejo tudi letos pripadlo prav njim. Kmetija se tudi z mlajšim gospodarjem Marcelom že vrsto let uvršča med zgledne reje. Na kmetiji dosegajo zgledne rezultate prireje pri večini gospodarsko pomembnih lastnosti in jih vsako leto vsaj nekoliko izboljšajo. Rejsko delo je pri družini že kar ukoreninjeno, saj so nekoč vzrejali tudi plemenske svinje jorkšir pasme. Pasmo so zamenjali, rejske navade pa so ostale. Mati Jerica je strokovnim službam poznana kot zelo vestna pri vodenju dokumentacije, na skrbi pa ima predvsem pujske in tekače. Mladi prevzemnik Marcel in oče skrbita za preostale kategorije, krmo in preostala opravila.

Čistopasemske svinje povržejo v povprečju nad 13 rojenih pujskov, odstavijo pa 10,5 pujska na gnezdo. Tako dosegajo 22,9 odstavljenega pujska na svinjo letno oz. porabijo 16,0 krmnega dneva. Izstopajo tudi po urejenosti hlevov in zgledni oskrbi živali. Po svinji letno že sedaj prodajo 7,5 plemenske mladice. Na kmetiji vzredijo tudi največje število mladic pasme slovenska landrace. Da imajo pri vzreji čim večji izplen, samičkam takoj po rojstvu zaščitijo seske. Na kmetiji trenutno vzrejajo tudi merjasce maternalnih pasem. Na kmetiji prisluhnejo potrebam kupcev in po naročilu pripravijo tudi večje skupine mladic. Med rednimi kupci so rejci z zglednimi rezultati. Oče je že več let tudi predsednik upravnega odbora rejske organizacije...

Izbrana kakovost Slovenije

Konec avgusta letos, v okviru 57. mednarodnega kmetijsko živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni je bil podpisan posebni sporazum s ciljem revitalizacije panoge prašičereje in krepitev celotne verige oskrbe s prašičjim mesom z namenom zagona sheme »Izbrana kakovost Slovenije«. Sporazum so podpisali Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Slovenska zveza prašičerejcev, GIZ Mesne industrije, GZS - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij ter Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS. Podpisniki so se med drugim zavezali, da se do konca leta 2019 vzpostavi vzdržen model slovenske borze s prašičjim mesom. Model bo temeljil na konceptu oblikovanja cene na podlagi kombinacije lastne cene in AMA borzne cene za prašiče slovenskega porekla. Skrbnik modela bo neodvisna strokovna institucija. Model bo dolgoročno ohranjal ekonomsko stabilnost in strateško razvijal proizvodnjo slovenskega prašičjega mesa. Deležniki v verigi se zavežejo, da bodo ob ustrezni spodbujevalni politiki na področju kmetijstva in prostora v najkrajšem možnem času zagotovili dodatnih 3.500 plemenskih svinj oz. 190.000 (namesto sedanjih 130.000) komadov v Sloveniji rojenih, vzrejenih in zaklanih prašičev. MKGP RS, v imenu katerega je sporazum podpisala ministrica dr. Aleksandra Pivec, se ob tem zaveže: da opredeli panogo prašičereje kot strateško; MKGP bo, skladno z dinamiko sektorja, oblikovalo celovit nabor ukrepov z namenom spodbujanja in krepitve razvoja panoge v sedanji in prihodnji finančni perspektivi; da z ukrepi vzpodbuja razvojno naravnane rejce, ki so ekonomsko in okoljsko vzdržni in se povezujejo; da bo okrepilo aktivnosti nadzora, ki bo vključeval predvsem kontrolo masnih bilanc...

Poleg prašičereje še vinogradništvo, turizem...

In prav pri vsem tem imajo pomembno vlogo vzrejna središča kot Galundrovo, odkoder prihaja veliko plemenskih svinj in s tem največ v Sloveniji rojenih, vzrejenih in zaklanih prašičev. Dobro "izolirani", zaradi afriške prašičje kuge, smo si ogledali večino izmed več (naenkrat jih je v hlevu vsaj 600) sto mladic, plemenskih svinj (plemenski material - linija 12 in linija 11), bekonov, merjascev, nekajdnevnih pujsov "dojenčkov", kot pravijo, ipd. Vse same lepe živali, a ker jim morajo nuditi vse kar potrebujejo je z njimi veliko dela. "Če si dobro organiziran se lahko vse naredi ob tem je tukaj lepa dodana vrednost in se izplača delati, saj je poplačan ves trud in napor, samo držati se moraš selekcijskega programa", pove mladi prašičerejec Marcel, njegov oče Matija pa dodaja, da se na domačiji v središču Veržeja in na še nekaterih lokacijah, s prašičerejo ukvarjajo že četrt stoletja, bolj intenzivno pa od leta 2003. Ker se poleg prašičereje, kjer v glavnem vse opravljajo Marcel ter mama Jerica in oče Matija, ukvarjajo tudi z vinogradništvom, pridelavo krompirja in še nekaterih pridelkov, si Galundrovi občasno najemajo delovno silo. "Pogosto je dan prekratek, a vseeno gre", nam povedo domači, ki so ponosni, da se iz mesa njihovih prašičev na Turistični kmetiji Arkada - Cigoj v Črničah na Goriškem pridelujejo "najboljši pršut in druge mesne izdelke".

Sicer pa si Galundrovi, podobno kot tudi drugi rejci želijo, da bi cena temeljila na lastni ceni z nekim dodatkom, ki ga bodo še dorekli, da ne bi čutili tako velikega nihanja cen, saj pri najnižjih cenah marsikdo obupa in rejo opusti, ob napovedanih spodbudah in urejenih razmerjih v verigi pa bo lahko marsikdo spet začel rediti prašiče. V Sloveniji zdaj zakoljemo 130 tisoč prašičev, vzgojenih doma, približno toliko pa jih uvozimo...

Vsekakor gre omeniti, da pri Galundrovih ni edina dejavnost kmetijstvo s prašičerejo, temveč tudi turizem. Marcelov brat Lucijan namreč vodi apartmajsko naselje v središču Veržeja, kjer gradi še nove objekte, SPA center in še kaj.