Dejan Židan drugič obiskal svojo poslansko pisarno v Ljutomeru

Po tem, ko je pomurski poslanec in predsednik Državnega zbora Dejan Židan letos poleti svojo poslansko pisarno odprl tudi v Ljutomeru, je občanke in občane prleške prestolnice obiskal tudi na jesen.

V sklopu terenskega dela se slovenski parlamentarci, navadno je to ob ponedeljkih, odpravijo v svoje poslanske pisarne po državi. »Predsednik parlamenta tukaj ne more in ne sme biti nobena izjema,« meni predsedujoči aktualnemu sklicu parlamenta Dejan Židan, ki je v prestolnici Prlekije uradoval minuli ponedeljek med osmo in dvanajsto uro.

Ravnateljici Brigiti Hojnik je Židan obljubil pomoč pri reševanju prostorske stiske, ki kljub energetski sanaciji dela šolske stavbe že lep čas tare cezanjevško Osnovno šolo Janka Ribiča.

Vodja vidno uspešne in strokovno usmerjene podružnične šole Cvetka Golarja Mateja Štefanec Vaupotič je predsedniku parlamenta med drugim omenila napore, ki jih vodstvo podružnične šole skupaj s šolskim ministrstvom že dlje časa vlaga v reorganizacijo, pri čemer je sogovornika zanimalo, kje in zakaj se zatika. Da bi projekti Golarjeve šole, ki ne skriva ambicije po tem, da na svojem področju postane strokovni center in se osamosvoji, kar bi dobrodošlo okrepilo vlogo omenjene šole v lokalnem okolju, kar se da čim prej stekli, sta Židan in Štefanec-Vaupotičeva dorekla dogovor o sodelovanju.

To, sodelovanje in pomoč, je prvi med poslanci obljubil tudi križevskemu županu Branku Belcu, ki je Židanovo poslansko pisarno obiskal zaradi težav z razmuljanjem Gajševskega jezera, kamor Občina Križevci usmerja svoj turistični pogled.

Židan, ki je prisluhnil še domačinki, ki je nezadovoljna z davčno obremenitvijo pokojnine, katere večji del si je prislužila z opravljanjem dela medicinske sestre v sosednji Avstriji, podobna tegoba pa tare številne njene kolege, je v Mariboru opravil še razgovor z vodstvom letališča in vodstvom tamkajšnje nujne helikopterske medicinske pomoči. »Resnično spoštujem te ljudi, vrednost njihovega dela za ljudi je neprecenljiva. Prav zato jim politiki moramo pomagati in jih slišati pri njihovih prošnjah«, je opozoril Židan.

Pogovor v Mariboru pa se ni odvijal le okrog krepitve mariborskega centra HNMP in premoščanju ovir, ki pred njihovo delo padajo zaradi zaprtega letališča: Židan je pozorno prisluhnil posadki in osebju ekipe HNMP tudi takrat, ko so izpovedovali nujo po ureditvi helikopterskih postajališč po državi. »Ne le za varen pristanek, ustrezno grajena in z ograjo varovana pristajališča pomembno vplivajo predvsem na sam medicinski postopek,« je Židanu povedal vodja HNMP v Mariboru, dr. Štefan Mally, ki je ponovil za dr. Jurico Ferenčina: »Da, takšno postajališče nedvomno potrebujejo tudi v Ljutomeru«.

Ker je resorno ministrstvo - ministrstvo za zdravje - pred časom naznanilo, da bo do ureditve celotne finančne sheme izgradenj t.i. heliodromov po državi, zaradi časa za projektne priprave, ki ga pri izgradnji helikopterskih postajališč menda potrebujejo občine, trajalo še okrog dve leti, je dr. Ferenčino, sploh pa predstavnika ljutomerske občinske organizacije SD Dejana Karba zanimalo, ali lahko tiste občine, ki so pri snovanju hitrejše, prej računajo tudi na sredstva države. Židan je glede na to, da ljutomerski heliodrom po prvotnih izračunih ne bi smel stati več kot 20.000 evrov, pri čemer se pričakuje okrog 80 odstotno sofinanciranje države, menil, da se z resornim ministrstvom ob upoštevanju jasno izražene potrebe za tovrstno postajališču v Ljutomeru, »zagotovo dá dogovoriti tudi to. Moja pomoč tukaj je samoumevna«.