Enotni, da je potrebna jasna razmejitev pristojnosti med lokalno samoupravo, državo in pokrajino

V prostorih Rokodelskega centra Ribnica je potekala 5. seja predsedstva Skupnost občin Slovenije. Županje in župani so govorili o policentričnem razvoju Slovenije s poudarkom na zagotavljanju storitev za državljanke in državljane na področju celotne Slovenije in realokaciji institucij države za razporeditev delovnih mest javnega sektorja države. Obravnavali so tudi dopolnjena osnutka pokrajinske zakonodaje.

Mag. Dejan Židan, predsednik Državnega zbora RS je opozoril, da imamo v državi preveč centralizacije, hkrati pa regionalizacijo zahteva tudi Ustava RS. Povedal je tudi, da podpira pristop ustanavljanja pokrajin od spodaj navzgor in izhodišče, da se najprej določijo meje regij oziroma njihovo število, saj pretekle izkušnje kažejo, da je bil obraten pristop neuspešen.

Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS je prisotne seznanil, da bo delovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje še naprej aktivna in tudi obiskala tiste dele Slovenije, kjer so še vedno nerešena vprašanja glede predvidenih pokrajinskih mej (Posavje Zasavje, Koroška Šaleška, status Kopra,...). Ob enem je opozoril, da bi preveliko drobljenje pokrajin pripeljalo do drobljenja moči, kar bi slabilo njihovo moč v odnosu do države. Zaključil je, da je napoved optimistična, saj so občine dobro samoorganizirane in že danes dobro sodelujejo na širšem območju, se pa je sprememb potrebno lotiti preudarno in potrpežljivo.

Seje predsedstva se je udeležil tudi Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča RS. V zvezi s procesom ustanavljanja pokrajin je opozoril na nekatera odprta vprašanja kot so financiranje pokrajin, zagotavljanje primernega kadra in financiranje slovenskih občin pred in po ustanovitvi pokrajin.

Na temo policentričnega razvoja je povedal, da vsi državljani niso v enakopravnem položaju, saj nimajo enakega dostopa do storitev najširšega splošnega pomena. Kot najbolj pereče probleme je izpostavil tudi izrazito staranje prebivalstva, slabo omrežje javnega transporta, nizko investicijsko moč države in slabo preverjanje učinkov rešitev na državni ravni. Kot možne rešitve negativnega trenda centralizacije je navedel povečanje delovnih mest na podeželju, spremembo davčnega režima in zagotavljanje davčnih spodbud ter teritorialno prisotnost države na območju celotne Slovenije.

Predsedstvo SOS je bilo enotno, da je potrebna jasna razmejitev pristojnosti med lokalno samoupravo, državo in pokrajino, z zagotovitvijo ustreznih virov za doseganje avtonomnosti pokrajin. Zato Predsedstvo SOS predlaga, da pripravljavec pokrajinske zakonodaje pripravi pregled pristojnosti in nalog pokrajin z oceno finančnih in drugih posledic njihovega izvajanja, ter v obravnavo v najkrajšem možnem času posreduje predlog Zakona o financiranju pokrajin.

V povezavi z enakomernim regionalnim razvojem države in zagotavljanjem javnih storitev najširšega pomena je predsedstvo sprejelo vrsto sklepov in predlogov. Med drugimi, da se pristopi k oblikovanju Sveta za policentrični razvoj pri Vladi RS z jasnimi pristojnostmi vplivanja, oblikovanja in preverjanje različnih državnih politik za spodbujanje trajnostnega policentričnega razvoja, da država nemudoma pristopi k izdelavi študije o stanju regionalnega razvoja, vzpostavi jasen in pregledni sistem javnih služb, da se tako strateško kot akcijsko prioritetno loti obmejnih področij, razvoja urbanih središč in področja javnega prometa v smislu izvajanja javne službe in ne tržne dejavnosti. Prav tako, da se izvajanje storitev najširšega splošnega pomena preveri z vidika dostopnosti s strani starejših, da država premisli o organiziranosti državnih upravnih organov ter institucij in pripravi novo regionalno shemo zaposlovanja, da država nemudoma pripravi predlog mreže alokacije sedežev nekaterih njenih institucij (ministrstev, vladnih služb, agencij,...) in da se vzpostavi medsektorsko usklajeno sprejemanje politik, ki imajo vpliv na skladen in trajnostno usklajen regionalen razvoj. Ne nazadnje je bilo tudi predlagano, da se zaradi velikih dnevnih migracij zaposlenih v javnem sektorju v večja mestna središča, vzpostavijo natančnejši zakonodajni okviri za možnost dela od doma. V tem kontekstu so županje in župani že zagotovili , da lahko ponudijo prostore, katere bi ti javni uslužbenci lahko uporabljali.