Zaradi spremenjenih pogojev pridobivanja bančnih kreditov, opozorila pred nebančnimi dajalci kredita

S 1. novembrom 2019 so se zaostrili pogoji pridobivanja potrošniških in stanovanjskih kreditov pri bankah. Zaostreni pogoji pa ne veljajo za nebančne kreditodajalce, zaradi česar lahko v kratkem pričakujemo preliv povpraševanja na ta, ne povsem transparenten trg. Pri tem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo želijo apelirati na vse potrošnike, ki se bodo odločili za najem kreditov na nebančnem trgu, da so pri najemu takšnih kreditov še bolj previdni in kredite najemajo preudarno.

Pri tovrstnih kreditodajalcih so namreč potrošniki izpostavljeni večjim tveganjem in drugačnim pravilom izterjave. Nikakor pa naj se za najem kreditov potrošniki ne odločajo pri ponudnikih, ki nimajo ustreznega dovoljenja za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja. Slednjega ponudniki izkazujejo z na vidnem mestu objavljeno nalepko Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in vpisom v Register dajalcev kreditov.

Vedno preverite seznem kreditodajalcev z veljavnim dovoljenjem ministrstva

Register dajalcev kreditov za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja vodi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana na podlagi 34. člena Zakona o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 77/16, v nadaljevanju: ZPotK-2). V skladu z drugim odstavkom 34. člena ZPotK-2 se v register vpiše dajalca kredita, ko je odločba o izdaji ali podaljšanju dovoljenja dokončna.

V registru so vpisani dajalci kreditov, ki so pridobili dovoljenje po ZPotK-2, ki se je pričel uporabljati 2.3.2017. Dajalce kreditov z veljavnim dovoljenjem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki so pridobili dovoljenje po prej veljavnem ZPotK-1, najdete na seznemu kreditodajalcev. Dajalci kreditov z dovoljenjem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so torej vsi vpisani v register ali v seznam dajalcev kreditov.

Oglasna sporočila kreditodajalcev je potrebno zelo kritično presojati ter pred sklenitvijo pogodbe temeljito prebrati vso dokumentacijo. Če obstojijo nejasnosti, je potrebno zahtevati dodatna pojasnila. Pred sklenitvijo pogodbe je potrebno vedeti natančno koliko denarja bomo dobili, kolikšen bo mesečni obrok, koliko bomo odšteli za stroške in kakšne so ostale lastnosti kredita (obresti, zamuda, odlog plačila ipd.).

Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2) določa, da morajo ponudniki kreditov na posebej predpisanem obrazcu potrošniku pred sklenitvijo pogodbe posredovati predhodne informacije o kreditu. Za takšne predhodne informacije lahko potrošniki zaprosijo pri več kreditodajalcih hkrati, potem pa v miru in preudarno izberejo tisto ponudbo, ki jim najbolj ustreza.

Vse potrošnike bi prav tako želeli opozoriti, da nikoli ne podpisujejo neizpolnjenih obrazcev pogodb ali drugih dokumentov. Prav tako je potrebno zavrniti podpis pogodbe, če je v njej naveden višji znesek denarja od dejansko prejetega, ter dodatno zahtevati, da se vračilo kredita vrši preko TRR računa podjetja (dajalca kredita) in ne »na roke« brez ustreznega potrdila s strani dajalca kredita.

Tudi nična pogodba vas ne reši vrnitve prejetega zneska kredita

Na Tržnem inšpektoratu ugotavljajo, da potrošniki na domnevne nepravilnosti opozorijo šele takrat, ko ugotovijo, da ne morejo več plačevati anuitet in po podani prijavi upajo, da jim kredita ne bo več potrebno vrniti. V zvezi s slednjim je potrebno poudariti, da mora kreditojemalec, tudi v primeru ničnosti kreditne pogodbe, t. j. kadar je pogodba v nasprotju z Zakonom o potrošniških kreditih in v škodo potrošnika, v celoti vrniti prejeti znesek kredita. Ugotavljanje ničnosti pogodbe pa ni v njihovi pristojnosti, temveč to lahko ugotavljajo zgolj sodišča na zahtevo domnevnega oškodovanca.

V pristojnosti Tržnega inšpektorata je nadzor nad nebančnimi dajalci kredita, in sicer z vidika spoštovanja določil Zakona o potrošniških kreditih. Za kršitve so predpisane globe, v točno navedenih primerih pa tudi odvzem dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja. Kot že navedeno, pa Tržni inšpektorat ne more ugotavljati veljavnosti posamezne sklenjene pogodbe in je to zgolj v domeni sodišča.