Posvet Kakšno Evropsko unijo si želimo državljani?
V sredo, 20. novembra, so Občina Ljutomer, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer in Vlada Republike Slovenije v Ljutomeru pripravili posvet z državljani Kakšno Evropsko unijo si želimo državljani? Na posvetu so imeli občani in občanke ter dijaki in dijakinje priložnost povedati, kaj pričakujejo od Evropske unije.
Poleg občanov in občank so na posvetovanju bili prisotni županja Občine Ljutomer, mag. Olga Karba, podžupan Občine Ljutomer, Niko Miholič, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandra Pivec, generalna direktorica za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Helena Cvikl ter iz Slovenske turistične organizacije vodja korporativnega PR Livija Kovač Kostantinovič in mag. Kristina Plavšak Krajnc, direktorica Urada Vlade RS za komuniciranje. S strani institucij EU pa je bila prisotna Manja Toplak, vodja Pisarne Evropskega parlamenta. Razpravo je moderirala novinarka Anja Vučkič.
Tema posvetovanja je bila skupna kmetijska politika EU z vidika priložnosti in izzivov, ki jih predstavlja za lokalna okolja in mlade. Predvsem, kakšno prihodnost zagotavlja ali bi morala zagotavljati kmetijska politika mladim, da se po izobraževanju vrnejo, prevzamejo družinsko kmetijo in jo razvijajo z dodatnimi dejavnostmi na področju turizma, obrti ali podjetništva. Ker so na posvetu aktivno sodelovali dijakinje in dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, so uvodoma s kratkim videom pojasnili tudi, kaj si mislijo o udeležbi na evropskih volitvah.
Ministrica je na posvetu med drugim poudarila, da si ne predstavlja razvoja družbe - seveda tudi ne na področju kmetijstva - brez evropskega sodelovanja in povezovanja. Strinjala se je s prisotnimi, da je pot do evropskih sredstev res vedno bolj zapletena, namesto da bi bila vedno manj. Zato se sama na evropski ravni močno zavzema za večji poudarek pri spremljanju rezultatov in manj izpolnjevanju obrazcev.
Ministrica je nadalje poudarila tudi, da so ključni cilji Slovenije stabilnost prihodka kmetov. Glede na to, da imamo večinski del malih družinskih kmetij in tudi večje pridelovalce, potrebujemo uravnotežene ukrepe. Vedno večji izzivi predstavljajo tudi podnebne spremembe ter tehnološka prenova sektorja kmetijstva, kar je nenazadnje povezano z mladimi in njihovo inovativnostjo.
Celoten posvet si lahko ogledate v videu.
Vladna posvetovanja z državljani o prihodnosti Evropske unije organizirajo zato, da slišijo mnenja, skrbi, upanja in pričakovanja ljudi glede prihodnosti EU. S posvetovanji, ki jih pripravijo v sodelovanju z občinami, so pričeli leta 2018, v okviru vseevropskega projekta posvetovanj. Ta je bil namenjen zbiranju predlogov evropskih državljanov pred pripravo nove strateške agende EU za naslednje petletno obdobje. V Sloveniji tudi letos nadaljujejo s posvetovanji v lokalnih okoljih, saj ugotavljajo, da si lokalne skupnosti želijo rednega dialoga z nacionalno in evropsko ravnjo. S formatom posveta, kjer ni panelistov, ampak so vsi udeleženci vključeni v razpravo, želijo krepiti aktivno državljanstvo.
Prvo posvetovanje letos je bilo v Ajdovščini, 'mladim prijazni občini', kjer je bil poudarek na vlogi mladih pri razvijanju evropske integracije in identitete, tudi v luči volitev v Evropski parlament. Na naslednjem posvetu v Slovenskih Konjicah so pokomentirali (nizko) udeležbo na evropskih volitvah, govorili o razvoju turizma in kmetijstva. Po mnenju prisotnih državljanov kmetijstvo ne more delovati po principih konkurence, ker je njegovo poslanstvo preveč pomembno. Tretji letošnji posvet je potekal v Grosuplju, kjer so izpostavili nov večletni finančni okvir in kam naj Unija v prihodnje usmeri sredstva, da bodo učinkovito in enakovredno razvijali tako mesta kot širše regije, države in vso Evropo. Prejšnji teden pa so sodelujoči na posvetu v Škofji Loki razpravljali o zelo pomembnih aktualnih temah in pojavih, kot so vzpon populizma, pojav lažnih novic in migracije, kar je nova predsednica Evropske komisije vključila v resor za spodbujanje evropskega načina življenja.