Mednarodna izmenjava učencev in učiteljev OŠ Stročja vas v Litvi

V okviru projekta Erasmus +, ki nosi naslov Aktiver Schüler - Aktiver Bürger, so se učenci in učitelji OŠ Stročja vas udeležili mednarodne izmenjave, ki je potekala v mestih Vilnius in Taurage v Litvi. Izmenjava je potekala od 20. do 26. oktobra 2019.

Udeležena učenca Blaž in Neja sta doživetje opisala v dnevniku.

1.dan: Nedelja, 20. 10. 2019

Na vznemirljivo potovanje smo se odpravili gospa ravnateljica Mateja Leskovar Polanič, Neja in moja malenkost, in to v zgodnjih urah običajne nedelje. Učiteljica Monika Šalamun se nam je pridružila že čez nekaj minut in pot nas je vodila v Gradec. Okoli 6.40 smo prispeli na letališče. Sledil je za marsikoga običajen postopek na letališčih - pregled in polet na Dunaj. Na srečo nismo dolgo čakali do vzleta. Za naju z Nejo je bil polet z letalom nekaj novega, saj še z njim nisva nikoli letela. Vkrcali smo se na avtobus in se z njim odpeljali do propelerskega letala, ki je kmalu vzletelo. Pol urnemu letenju in občudovanju avstrijske pokrajine je sledil pristanek na Dunaju. Dunajsko letališče je bilo nekaj čist drugega kot v Gradcu. Po prihodu smo v čakalnici najprej srečali grško skupino nato pa še romunsko. Skupaj smo odšli do avtobusa, ki nas je odpeljal do letala, tokrat reaktivnega in poleteli smo do Vilne. Tam smo srečali nemško skupino. V Litvo je prišel tudi moj prijatelj iz Nemčije, ki sem ga gostil pri nas v Sloveniji. Ob 12.50 nas je prišla na letališče iskat učiteljica iz Litve z še eno učiteljico in šoferjem hotela Europacity. V hotelu smo se namestili v sobe, nato pa odšli na ogled Vilne. Prvi muzej, ki smo si ga ogledali, je bil od Ruske tajne policije KGB, in sicer je bila stavba zapor. Pokazali so nam tudi film, kako so ubijali zapornike. Sledil je ogled velike katoliške cerkve v grškem stilu, pred njo pa so plesali predstavniki hindujske vere. V slednji pa smi se končno lahko tudi rahlo spočili noge - po dolgi hoji od muzeja. Za tem pa spet pot pod noge do Gediminasovega stolpa. Le-ta ima tudi legendo: Gediminas je bil mož, ki je spal v gozdu. Do njega so prišli volkovi in mu naročili, da naj na mestu, kjer spi, postavi utrdbo, okoli nje pa mesto. Bilo je že pozno, zelo smo bili utrujeni, zato smo jo ucvrli skozi park v restavracijo, v kateri ni bilo jedi brez krompirja. Za konec dneva pa še sprehod do hotela.

2. dan: Ponedeljek, 21. 10. 2019

V ponedeljek zjutraj ob osmi uri smo se dobili pri zajtrku. Sledil je ogled parlamenta. Tam so nas seveda pregledali, nakar smo si vodeno ogledali parlament, ki je bil deloma prenovljen leta 2007. Izvedeli smo tudi veliko o zgodovini Litve. V sami stavbi smo šli še na kosilo, jedli pa smo pesino juho, ki nam ni preveč dišala, saj smo se je že prejšnji dan v restavraciji zelo branili. Po okrepčilu smo odšli v nacionalno knjižnico in v kampus univerze, kjer smo si ju ogledali in opravili par sebkov in fotografij zanimivosti. Sledilo je pešačenje do hotela in obvezen postanek v McDonaldsu. Spakirali smo kovčke in se pripravili na vožnjo do Tauragea, kamor smo prispeli okoli 19.30. Razšli smo se in odšli k družinam, pri katerih smo bivali.

3. dan: Torek, 22. 10. 2019

V šoli smo se dobili ob 9.30, kjer so bili tudi učenci drugih šol Tauragea. Ob 10. uri so nastopali učenci iz šole, nato pa se še je vsaka država predstavila sama (pri vseh drugih državah so vse predstavljali učitelji, pri predstavitvi Slovenije pa sva sodelovala tudi Neja in jaz). Uvoden uradni del je spremljala tudi novinarska ekipa, ki dela na televiziji. Po sprejemu smo učenci šli jest v bližnjo kitajsko restavracijo. Sledil je sprejem pri županu mesta, ki je bil glede na svoj položaj, rosnih let. Po zanimivi uri, preživeti v družbi mladega župana, smo se odpravili v muzej Tauragea. Tam so nam predstavili tudi veliko živalskih vrst v kraju. Kot običajno smo si ogledali še mesto in nato nas je zaneslo v mladinski center. Ob 18.15 smo odšli nazaj k družinam.

Blaž Rakuša, 8. razred

4. dan: 23. 10. 2019

V sredo, 23. oktobra, smo se ob osmih zjutraj zbrali pred šolo in se odpravili v mesto Kaunas. Vozili smo se nekje dve uri. Ob prihodu smo si ogledali muzej - deveto utrdbo, v katero so v času prve svetovne vojne pripeljali jude, katere so nacisti ubili in imenovali pokol v Kaunasu. Prikazane so bile zaporne celice in videli smo vrata, skozi katera je 25. decembra pobegnilo 64 zapornikov, od tega jih je preživela le polovica. Ogledali smo si spomenik, ki zaznamuje ta pokol, ko je bilo ubitih 45.000 judov. Sledil je ogled še enega muzeja, in sicer vojaškega. V njem je razstavljena zgodovina o litvanski vojakih, orožju in opremah. Zapeljali smo se v nakupovalni center, kjer smo dve uri lahko prosto pohajkovali. V tem času smo opravili tudi kosilo - z Blažem sva jedla Hawai pico, katera je bila pripravljena v 15 minutah, nato pa sva šla raziskovat in se sprehajat po trgovinah. To je bil tudi zaključek dneva, saj smo se ob 17. uri odpravili nazaj v Tuarege. Ob 19. uri pa smo se vrnili k družinam, kjer smo tudi vsak dan večerjali.

5. dan: 24. 10. 2019

V četrtek, 24. oktobra, smo začeli ob devetih. Učenci so nam razkazali šolo, katera je imela tri nadstropja. Posebnost je bila, da so kar sredi hodnika imeli mizo za pingpong. Najprej smo imeli delavnico na temo Nemčija. Pozneje pa smo skupaj z ostalimi udeleženci izmenjave razmišljali o vprašanju, kaj in kako bi uvrstili na seznam najnujnejšega, če bi ustanovili državo. Morali smo si predstavljati, da smo na ladji in le-to zajame neurje. Kaj bi ohranili? Kaj bi zavrgli? Izbirali smo med ponujenimi pojmi ter se usklajevali malo v nemščini malo v angleščini. Cilj naloge pa je bilo priti do spoznanja, kako sprejeti dobro odločitev. Tako smo izdelali plakat, na katerega so bili zapisani napotki, kako iti po pravi poti in sprejeti pravo odločitev. Iz teh idej je nastala e-knjiga. Čas je bil za malico, tokrat smo jedli v šoli. Hrana je bila podobna naši. Nato smo se z učenci iz šole pomerili v nogometu. V dvorani, kamor smo se vrnili po naporni in vznemirljivi tekmi, so nas vedno čakali priboljški, čaj, kava in voda. Imeli smo še eno delavnico, pri kateri so učitelji kuhali litvanske tradicionalne jedi (hladno juho iz rdeče pese ter krompirjeve palačinke), mi pa smo izdelovali mozaik. Njihova posebnost je juha, iz rdeče pese, kar pomeni da je tudi roza barve. To juho smo prvič okusili v parlamentu. Pripravili so nam tudi krompir in polpet. Na koncu smo okušali jedi in predstavili delo v delavnicah. Po šoli smo imeli prosto popoldne pri družinah, zato smo se odločili, da se nekateri dobimo na igrišču, kjer smo igrali košarko in se zabavali. 

6. dan: 25. 10. 2019

V petek, 25. 10., smo spali kar do devetih, saj smo s programom začeli pol desetih. V šoli smo si ogledali film o » volčjih otrocih«. To so otroci, ki so izgubili starše in nekatere so pobili ali so umrli od lakote. Obstajali so otroci pri dveh letih, ki morali sami na pot, živeli so v divjini in lahko le upali, da jih Rusi ne dobijo. Prišli sta tudi dve gospe, ki sta sami doživeli to zgodbo. Zaupali sta nam tudi svojo plat. Povedali sta nam, kako so jih nove družine pri katerih sta bile začasno, kako leto, izkoriščale, teple do krvavega in ena gospa nam je rekla, da je bila tudi posiljena in še zdaj ima bolečine in znamenje, kjer jo je ugriznil pes pred petdesetimi leti. Večinoma sta govorili v nemščini, zato sta se učiteljici trudili, da bi nama z Blažem vse prevedli in bi lahko popolnoma razumeli. Odpravili smo se obiskat ta spomenik, namenjen tem otrokom. Nato smo otroci šli jest v restavracijo. Po kosilu pa smo šli v Norkaiiai, kjer smo izdelovali milo z volno. Grki so nam zaplesali njihove plese in gospe iz tega področja so nam pokazale ples, katerega smo tudi vsi skupaj zaplesali. Dobili smo potrdilo za Aktiver Schüler, Aktiver Bürger, sledilo pa je tudi fotografiranje. Odpravili smo se domov. Spet smo imeli kar nekaj časa pri družinah, zato smo šli v adrenalinski park, kjer smo plezali po drevesih. Ob koncu dneva pa smo si privoščili tudi hamburger.

7. dan: 26. 10. 2019

V soboto, 26. oktobra, smo se ob 7.00 zbrali pred nekim muzejem, kjer smo se poslovili in zahvalili družinam, saj je to bil naš zadnji dan. Iz Taurageja do letališča smo z avtobusom potovali tri ure. Ob prihodu na letališče nas je spet čakal isti postopek kot prvi dan, se pravi oddaja prtljage, čekiranje in dve uri čakanja do letalskega vzleta. V tem času smo se sprehajali po trgovinicah in šli na majhno malico. Nato je bila ura za vzlet. Vkrcali smo se na letalo in leteli kar uro pa pol. V času letenja so nam stevardese prijazno ponudile pijačo, in sicer kokakolo, vodo, čaj, sok, sprite pa tudi vino in piva za odrasle so imele. Dobili pa smo tudi prigrizke, kakšno čokolado ali pa krekerje. Z Blažem sva res uživala nad razgledom. Najboljše je bilo, ko so se videli oblaki. Prispeli smo do prelepega Dunaja. Tam smo tudi imeli nekaj časa, zato sta naju z Blažem učiteljici povabili na vročo čokolado in Sacher torto. Sledil je 40-minutni let do Gradca. Ker je sonce že zahajalo, smo skozi okno gledali sončni zahod, kateri je v zraku še bolj čudovit. Ob prihodu na graško letališče smo poiskali svoje stvari in počakali na prevoz. Po nas je prišel ravnateljičin svak. Odpeljali smo se domov. Med potjo smo se ustavili v KFC-ju, kar je bilo zakon, saj smo skoraj vsi razen ravnateljice, bili tam prvič. Tako smo uživali in okušali pekočo hrano. Ko smo končno prispeli do Stročje vasi, smo padli v objem našim domačim. Litva je prečudovito mesto in tam sva spoznala odlične prijatelje. Veliko smo hodili, zato naju še zdaj bolijo noge, a vseeno se je splačalo. To potovanje je bila za naju odlična izkušnja polna nepozabnih spominov.

Neja Kozar, 9. razred