XX. in XXI. stoletje

Začenjamo novo desetletje, , ki nam že nakazuje nekatere dejavnike za premislek o možnem  scenariju dogodkov v XXI. stoletju.

Po podatkih Združenih narodov se je v dvajsetem stoletju število prebivalcev planeta povečalo za štirikrat, proizvodnja za 40-krat, poraba fosilnih goriv 16-krat, ulov rib 35-krat, poraba vode 9-krat, izpust CO2 za 17-krat.

V XXI. stoletju se do leta 2050 pričakuje povečanje prebivalstva s sedanjih  6 na 9 – 10  miljard. Koliko več energije za proizvodnjo in koliko več hrane bo potrebno, glede na to, da bo trend porabe rasel na Kitajskem, južni Ameriki in Indiji je težko predvideti. Ob sedanji rasti prebivalstva lahko z gotovostjo predvidevamo črpanje virov iznad globalnih resursov, kar je lahko vzrok neprekinjene vojne za vire. Evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik pravi. »Zato je sklep dokaj preprost: tako ne bo šlo več naprej. Viri planeta so omejeni, narava je ranljiva.«

Kako bo svet izgledal na polovici XXI. stoletja lahko samo špekuliramo, so pa dokazljiva nekatera dejstva in verjetne posledice. Krucialni pogoj za pozitiven razvoj in obstoj družbe je, da se bo človeštvo sposobno odreči ropanju virov in uničevanju planeta je. Potreben bo premislek o delitvi dobrin na tiste, ki jih potrebujemo za zasebno rabo in tiste, ki jih lahko delimo zaradi občasne rabe. Globalna moč se bo premaknila iz Severne Amerike v Evrazijo, kjer bodo o razvoju odločale Evropa  (vključno z Rusijo), Kitajska in južno od Himalaje Indija. Lahko pričakujemo, da bodo ta gibanja posledica ali vzrok tako  evolucijskih kot nasilno izvedenih družbenih sprememb predvsem v Aziji. Vloga države, kakor jo poznamo danes bo prenehala. Urejanje  sonaravnega bivanja človeka bodo prevzele nove ekonomske globalne in kontinentalne družbene skupnosti.

In Slovenija? Verjamem, da bo del uspešne zgodbe Evrazije. Naš položaj v skupnosti nacij bo ravnotežje med interesi te skupnosti in in našo ter skupno sposobnostjo za sobivanje z naravnimi danostmi. Naše želje in delovanje bomo morali prilagajati naravnim zakonom.

Kaj nam pomaga digitalni računalnik, ki je bolj učinkovit in hitrejši od naših možganov, če tega zaradi njihove analogne počasnosti ne moremo izkoristiti, temveč pridobljeno moč  zlorabljamo za izčrpavanje virov iznad naravnih obnovitvenih zmožnosti. Obnovljivi viri kot alternativa ne dovoljujejo takšno intenzivnost črpanja, kot jo omogoča tehnološki razvoj. Zavedajmo se, da planet ni last živečih, temveč tistih, ki bodo živeli v prihodnje. Smo del analogne narave, zato ne poskušajmo digitalno posiljevati evolucijskih oziroma naravnih zakonov.

V nasprotnem bomo doživeli usodo sabljastih tigrov, ki so postajali vedno večji in na koncu požrli še zadnji par antilop, ne misleč, da bodo zaradi tega sami prenehali.