Prva adventna nedelja in sveta maša za čebelarje

Prva adventna nedelja je vedno prelomnica in nov začetek. Eno obdobje je zaključeno, začenjamo z novim, zato smo vsi v nekem novem pričakovanju, kaj se bo zgodilo, kaj bo prinesla nova priprava na božič.

Advent povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost. Z zgodovinskim spominom preteklost stalno prečiščujemo in ustvarjamo takšno sedanjost, ki nas bo lahko uvedla v prihodnost, na katero gledamo z velikim zaupanjem. Med Jezusovim zgodovinskim in končnim prihodom je sedaj naš čas, ki ga lahko uresničujemo le z vero, upanjem in ljubeznijo.

V nedeljo, 1. decembra 2019, smo tudi verniki ljutomerske župnije, obeležili 1. adventno nedeljo kot poseben dan, ko smo k mašnemu blagoslovu lahko prinesli adventne venčke in tako prižgali prvo svečko.

Po vseh svetih mašah so nam bili v prezbiteriju na voljo tudi številni prečudoviti adventni venčki, ki so jih ponujale naše pridne članice Karitas. Vsi venčke so nastali z veliko ljubezni in ustvarjalnosti v prejšnjem tednu na adventnih delavnicah pletenja venčkov. Z mislijo, da lahko z nakupom enega samega venčka nekomu pomagamo, smo številni verniki blagoslovljene venčke ponesli v svoje domove in ustvarili čudovito praznično vzdušje.

Ta nedelja je bila tudi nedelja KARITAS, kjer je bilo predstavljeno delovanje v tednu Karitas in minulem letu.

Čebelarsko društvo Ljutomer je ob godu sv. Ambroža, ki je zavetnik čebelarjev, skupaj z župnijo Ljutomer pripravilo prav tako to nedeljo v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika, sveto mašo za čebelarje. Sveto mašo je daroval domači župnik Goran Merica, ob somaševanju duhovnega pomočnika, msgr. Izidorja Veleberija.

V lepo okrašeni cerkvi v duhu čebelarstva je predsednik društva g. Branko Bratinščak orisal pot in delo ljutomerskih čebelarjev s pozivom, naj čuvamo naravo in čebele, saj je le to edina pot za preživetje človeškega rodu.

Za čebelarje je bila maša lepo doživetje, pri kateri so se spomnili na žive in pokojne čebelarje, ki so v 98. letnem delovanju Čebelarskega društva marsikaj postorili za ohranitev čebel in narave v kateri čebele preživijo.

Po končani sveti maši, pa smo se vsi skupaj pred cerkvijo zbrali ob stojnicah z medenimi dobrotami naših čebelarjev, malo poskusili medenjake in medeno žganje ter napravili še nekaj slik za društveni arhiv in spomin.

Druženje se je nadaljevalo v prostorih Karitas ob tradicionalnih dobrotah in odličnem bograču. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za žejo z žlahtno kapljico in dobrohotno zdravico.

Naj medi!

Nuša Novak