Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Ker sta se Amalija in Franc Novak iz Apač prvič poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno ponoči poročila v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev, v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenili veliko lepih besed zahvale in jim izročil darilo. Kot je dejal, sta zlatoporočenca ves čas, odkar je na župniji, njegova desna roka pri urejanju cerkve in okolice. Franc mu je bil v veliko pomoč tudi pri obnovi cerkve in prostorov ob župnišču. V času obnove cerkve, leta 2002, je bil tudi član gradbenega odbora za obnovo zunanjosti cerkve. Tedaj je bil vsak dan na gradbišču in je prijel za vsako delo, ki je bilo potrebno pri gradnji.

Amalija, ki se je rodila leta 1936 v Tešanovcih, se je kot učiteljica najprej zaposlila na šoli pri Gradu na Goričkem, od koder je odšla na tišinsko šolo, pozneje pa v Apače. Zadnjih enajst let pred upokojitvijo je bila vodja podružnice Ljubljanske banke v Apačah. Franc, ki se je rodil leta 1937 v Murskih Petrovcih, je imel težko mladost, saj mu je, ko je imel dve leti umrla mama, pri 10 letih pa oče. Vseeno se je izučil za sedlarja in tapetnika. Kot tapetnik je bil največ časa zaposlen v podjetju Lina Apače, kjer se je tudi upokojil. Zakonca sta si leta 1968 v Apačah zgradila hišo. Kot sta povedala, so jima pri gradnji hiše veliko pomagala Amalijina starša. V zakonu se jima je rodil sin Feri, ki si je z ženo Marto ustvaril družino in živi v Radencih. Družina ju redno obiskuje. V veliko veselje sta jima vnuk Marko in vnukinja Mateja.

Kot zanimivost kaže omeniti njuno zgodbo o tem, kako je potekala cerkvena poroka pred 60 leti. Kot rečeno, je bila Amalija v času poroke zaposlena kot učiteljica. Tedaj je veljalo pravilo, da učitelji ne smejo obiskovati cerkvenih obredov. To je bilo prepovedano za vse učitelje, tudi tiste, ki niso bili v partiji. Amalija nam je dejala, da je nikoli niso silili v partijo. Ker sta bila oba, tako Amalija in Franc, krščanskih staršev in vzgojena v krščanski veri, sta se odločila, da se bosta ob civilni poroki poročila tudi cerkveno. Tako sta na dan poroke dopoldan ob 10.00 uri pristopila k civilni poroki, ob 20.00 uri pa v cerkvi Sv. Nikolaja v Murski Soboti k cerkveni poroki. Obred je potekal z dvema pričama v temni cerkvi, katero sta razsvetljevali le dve sveči. Cerkvena poroka je bila v času, ko so se kot svatje, bili so učitelji s katerimi je delala na OŠ Tišina, zbirali v Kavarni Central. K sreči nobeden izmed učiteljev ni slutil, da se je njihova sodelavka, v času njihovega zbiranja v Kavarni Central, cerkveno poročila. Sicer je glavni del praznovanja poroke s svati potekal, na način kot so v tistem času praznovali poroke, na domu neveste Amalije v Tešanovcih. Tudi tam so za zabavo skrbeli muzikanti, ki so igrali v Kavarni Central v Murski Soboti.

Sicer pa, tudi sedaj, v zrelih letih mata veliko aktivnosti in jima nikoli ni dolgočasno. Skratka, oba imata svojo zaposlitev. Amalija se posveča gospodinjstvu, mož Franc pa skrbi za okolico hiše. V veliko veselje mu je tudi delo v sadnem in zelenjavnem vrtu. Amalija se poleti veliko posveča tudi rožam, ki krasijo njun dom. Zanimivo je, da je bila Amalija v preteklosti tudi družbeno dejavna, saj je bila kar dva mandata članica Občinskega sveta tedanje skupne občine Gornja Radgona.

Foto: Ludvik Kramberger