»Vse najboljše, dragi župnik Janez…«

Da priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60. leti rodil, je v župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, namreč daroval večerno sv. mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

V prijetnem vzdušju in klepetu smo o slavljencu izvedeli marsikaj zanimivega. Rojen je bil v družini Hermine in Pavla Ferencek, v Kobilju 7. januarja 1960. Bil je prvi otrok v družini, za njim pa sta se rodila še sin Avgust in hčerka Dragica. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Kobilju, je v Mariboru obiskoval I. Gimnazijo in nadaljeval študij, prva tri leta na Teološki fakulteti v Ljubljani, nato pa do končanja, še tri leta na Teološki fakulteti v Mariboru, kjer je bil leta 1987 posvečen za duhovnika. Novo mašo je daroval v rojstni župniji Kobilje 5. julija 1987. Kakor vsak novomašnik, je tudi naš sogovornik prehodil številne postaje. O tem nam je med drugim povedal: »Kakor vsak mladi duhovnik, tako sem tudi jaz začel s kaplansko službo. Prvo službo kaplana sem nastopil v Markovcih pri Ptuju, kjer sem bil obenem dodeljen za pomoč v Gorišnici. Po dveh letih me je škof dr. Franc Kramberger prosil, če bi šel za kaplana v dvojezično župnijo Lendava. Ni mi bilo lahko, saj nisem obvladal madžarščine. Vseeno sem tam ostal tri leta. Eno leto sem bil kaplan v Rogaški Slatini, dve leti pa v Šmarju pri Jelšah. Od tu sem leta 1995 prišel za župnika v Apače, kjer sem še danes. Tu se dobro počutim, saj so me župljani in občani lepo sprejeli. Lahko pa rečem, da je tako, dalj si v nekem kraju, to velja tudi za župnika, bolj vzljubiš ljudi v svojem okolju.«

Njegova priljubljenost se kaže tudi v tem, da se vključuje v dogajanja v občini. Tako je med drugim član PGD Apače. Posebno veselje mu je, kot ljubitelju narave, gojenje malih živali, perjadi, s katerimi, kot član Društva gojiteljev malih živali Beltinci, občasno sodeluje na razstavah. Ob tem je kot dober gospodar poskrbel za obnovo cerkve, ureditev veroučnih učilnic in Župnijske dvorane, ki služi tudi za opravljanje bogoslužja v zimskem času. Skrbi tudi za urejeno okolico cerkve, ki je s svojo urejenostjo, okras občinskega središča občine Apače. Ob tem skupaj s krajani skrbi za obnovo verskih znamenj v občini, katera so bila v preteklosti zanemarjena ali celo odstranjena. Zanimivo je tudi omeniti, da je župnik Janez še pred nekaj leti sodil nogometne tekme, kar še sedaj občasno počne, ko gre za kakšen ekshibicijski in prijateljski spopad...

Foto: Ludvik Kramberger