Pojav koronavirusa, ki je že terjal smrtne žrtve. Kako poteka bolezen, kakšni so simptomi in znaki?

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je podal informacije v zvezi s pojavom novega koronavirusa 2019-nCoV. Po zaenkrat znanih podatkih je število smrtnih žrtev koronavirusa na Kitajskem naraslo na 41, virus pa se je pojavil tudi v Evropi, v Franciji.

Kot poroča NIJZ, so v Vuhanu na Kitajskem v decembru 2019 zaznali več primerov pljučnic. Pri bolnikih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic oz. respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim koronavirusom. Nov koronavirus so poimenovali 2019-nCoV. Predvideva se, da izhaja iz živalskega reservoirja in se je prilagodil na ljudi. V januarju 2020 so zaznali primere tudi drugje na Kitajskem, posamezne primere pa še v državah Jugovzhodne Azije in primer v ZDA (slednji so vsi v povezavi s potovanjem/bivanjem na Kitajskem). Število potrjenih primerov narašča. Ugotovili so, da se nov koronavirus prenaša med ljudmi, okužil je tudi zdravstvene delavce. Ker je koronavirus nov, obstajajo številne neznanke (npr. trajanje inkubacije, kužnosti, načini prenosa, delež težko potekajočih okužb itd.). Kitajska je sprejela številne ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa, nekatere države pa izvajajo pregled potnikov na letališčih, ki pripotujejo iz Kitajske (predvsem Vuhana).

Kakšno je trenutno stanje?

Kitajska je 31. 12. 2019 sporočila, da so zaznali povečanje števila primerov pljučnic v mestu Vuhan, pri čemer niso potrdili že poznanih povzročiteljev pljučnic. Sprva so izključili okužbo z virusi influence, vključno z aviarno influenco, okužb s SARS CoV, MERS-CoV in še druge povzročitelje. Identificirali so nov koronavirus in ga poimenovali 2019-nCoV. Sprva so primere povezovali z zadrževanjem na tržnici morskih sadežev in drugih živali v Vuhanu. Poleg morske hrane na tržnici prodajajo piščance, netopirje, svizce in druge divje živali. Postavljen je sum, da je izvor okužbe (ki še ni identificiran) ena od vrst živali. Zaradi čiščenja in dezinfekcije je tržnica od 1. 1. 2020 dalje zaprta.

V januarju 2020 so zaznali primere tudi drugje na Kitajskem, posamezne primere pa še v državah Jugovzhodne Azije in primer v ZDA (slednji so vsi v povezavi s potovanjem/bivanjem na Kitajskem). Število potrjenih primerov narašča, določen delež bolnikov je umrl. Število se spreminja dnevno. European Centre for Disease Prevention and Control (ECDC) dnevno posodablja podatke v zvezi s koronavirusom 2019-nCov in so dostopni na naslednji povezavi, ki je v angleškem jeziku.

Kako poteka bolezen, kakšni so simptomi in znaki?

Bolezen se kaže z vročino, kašljem in oteženim dihanjem, kar je za pljučnico povsem običajno. Na osnovi poteka bolezni in bolnikovih težav okužbe z novim koronavirusom ne moremo ločiti od ostalih povzročiteljev pljučnic. Za potrditev ali izključitev okužbe z novim koronavirusom je potrebno mikrobiološko testiranje. Koronavirus se dokazuje v brisih nosno-žrelnega prostora, v brisu žrela, izmečku dihal in še v drugih kužninah.

Na vprašanje, ali je potek okužbe z novim koronavirusom vselej težak, še ni mogoče odgovoriti. Nekateri koronavirusi povzročajo praviloma lažje okužbe dihal (navaden prehlad), nekateri pa v večjem deležu težje okužbe dihal (kot npr. SARS-CoV in MERS-CoV). Tudi podatka, kakšna je smrtnost zbolelih po okužbi z novim koronavirusom še nimamo - Kitajska je poročala o smrtnih izidih bolezni. Večina tistih, ki so umrli je bila starejša in je imela pridružene kronične bolezni srca, pljuč, sladkorno bolezen ipd. Težak potek naj bi imelo približno 20 % zbolelih.

Tudi podatka o tem, ali smo po preboleli bolezni pred ponovno okužbo zaščiteni, še ni.

Kako se okužbe z novim koronavirusom zdravijo?

Protivirusnega zdravila za nov koronavirus ni. Zdravljenje je zato simptomatsko - z zdravili se poskuša olajšati bolnikove težave in nadomestiti funkcijo organa, ki ob okužbi ni zadostna npr. ob hudi prizadetosti pljuč se bolnike mehanično predihava (umetna ventilacija), dodaja kisik, nadomešča tekočine ipd.

Cepljenje ne obstaja.

Ali se nov koronavirus prenaša med ljudmi?

Koronavirusi se prenašajo preko okuženih izločkov dihal, aerogoeno (po zraku), fekalno-oralno in preko onesnaženih predmetov. Trenutni podatki kažejo, da se tudi nov koronavirus prenaša med ljudmi, kako intenziven prenos je, pa ni znano. Morda bo spremljanje oseb, ki so bile v kontaktu z bolniki, v prihodnosti odgovorilo na to vprašanje. Predvidoma se virus prenaša kapljično (potreben je tesnejši stik z bolnikom, razdalja do bolnika 1,5 m ali manj). Morda se prenaša preko onesnaženih površin (kontakten prenos).

Kakšna je inkubacija po okužbi z novim koronavirusom?

Inkubacija še ni poznana, glede na ostale koronaviruse in preliminarne podatke, pa je verjetno med 2-12 dnevi, najbrž ne več kot 14 dni.

Ali obstaja tveganje, da se nov koronavirus pojavi v Evropi in v Sloveniji?

Možnost, da se nov koronavirus pojavi v Evropi in Sloveniji obstaja. ECDC ocenjuje tveganje za pojav kot srednje visoko. Pomembno je, da se na pojav odzovemo z ukrepi, ki zmanjšajo tveganje za prenos.

Slovenija ima pripravljene načrte odzivanja na različna tveganja, tudi na pojav nalezljivih bolezni, ki so dosegljivi na naslednji povezavi.

Kaj svetujejo potnikom na Kitajsko?

Svetovna zdravstvena organizacija in Evropski center za nadzor bolezni poudarjata, da ni ovir za potovanje na Kitajsko ob upoštevanju določenih previdnostnih ukrepov.

Kitajske zdravstvene oblasti pa svetujejo, da se v mesto Vuhan ne potuje, dokler se razmere ne umirijo.

Slovenskim potnikom na Kitajsko priporočajo, da:

• se izogibajo živalim (živim ali mrtvim), tržnicam z živalmi in izdelkom živalskega izvora (npr. nezadostno toplotno obdelano meso),
• se izogibajo stikom z bolnimi ljudmi,
• si pogosto umijejo roke z milom in vodo ali razkužijo,
• se pred potovanjem cepijo proti gripi, ki je v tem času zelo običajna.
• Kaj svetujemo potnikom po vrnitvi iz Kitajske?

Če ste potovali po Kitajski (predvsem v Vuhan, provinca Hubei) in ste po vrnitvi v Slovenijo ali že na povratku zboleli s kašljem, vročino in težkim dihanjem (občutkom pomanjkanja zraka):

• ostanite doma, izogibajte se stikom z drugimi ljudmi,
• pokličite izbranega ali dežurnega zdravnika in povejte, da ste nedavno potovali v Vuhan ali bili na Kitajskem ter ste zboleli,
• preden zakašljate ali kihnete, pokrijte usta in nos z robčkom ali zakašljajte in kihnite v zgornji del rokava in ne v svojo dlan. Skrbno si umivajte roke (z milom in vodo), po potrebi tudi razkužujte.
• Z zdravnikom se boste dogovorili za pregled oz. dobili nasvet glede na vaše zdravstveno stanje. Zdravnik bo presodil, če potrebujete ambulantni pregled, predpis zdravil ali pa napotitev v bolnišnico.

Navodila za strokovno javnost

Pri bolnikih z vročino, kašljem, težjim dihanjem in epidemiološkim podatkom, da so znotraj 14 dni pred pojavom simptomov in znakov bolezni bivali/potovali na Kitajskem (posebno, če so bili v provinci Hubei, mestu Vuhan) je potrebno posumiti na možnost okužbe z novim koronavirusom (2019-nCoV).

Ukrepi:

1. Bolnike prosite, da si nadenejo kirurško masko takoj, ko posumite na možnost okužbe z 2019-nCoV. Pregled naj opravijo v izolacijskem prostoru, ločeno od ostalih bolnikov. Zdravstveni delavci, ki vstopajo v izolacijski prostor, morajo upoštevati navodila za preprečevanje prenosa okužbe in nositi zaščitno masko za enkratno uporabo (N95 oz. FFP3). Pri hospitaliziranih bolnikih se poleg standardne izvaja kontaktna in aerogena izolacija.
2. Obravnava bolnika naj poteka v skladu z dobro klinično prakso - odločitev o hospitalizaciji sloni na kriterijih, ki se upoštevajo pri bolnikih s pljučnico. Zdravljenje poteka po presoji lečečega zdravnika.
3. Bolnikom, sumljivim na okužbo z novim koronavirusom, se odvzamejo kužnine za potrditev, izključitev okužbe: bris nosnožrelenga prostora, bris žrela, sputuma ali BAL. Ob odvzemu vzorca je potrebno uporabljati osebno varovalno opremo (zaščitno masko, zaščito za oči, rokavice)
4. Diagnostika se izvaja na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani: Laboratorij za diagnostiko zoonoz in WHO laboratorij, kontaktna telefonska številka: 01/543 74 66 (prof. dr. Tatjana Avšič Županc) in Laboratorij za diagnostiko virusnih infekcij, kontaktna telefonska številka: 01/543 74 58 (prof. dr. Miroslav Petrovec).
5. Svetujemo, da se izključuje/potrjuje ostale običajne povzročitelje pljučnice (bakterijske povzročitelje, povzročitelje atipičnih pljučnic, predvsem legionelo) in virusne povzročitelje pljučnic (viruse influence, adenoviruse, RSV, virus parainfluence itd.). ker obstaja možnost hkratnih okužb. 
6. Nemudoma je potrebno obvestiti epidemiologa območne enote NIJZ (https://www.nijz.si/sl/ambulante), ki bo pridobil dodatne podatke in podatke o bolnikovih kontakih.