Zahvalna sveta maša in slavnostna akademija ob 230-letnici rojstva Antona Krempla

V krajevnih skupnostih Mala Nedelja in Radoslavci ter Župniji Mala Nedelja letos praznujejo Kremplovo leto. V spomin na duhovnika in narodnega buditelja Antona Krempla, od rojstva katerega bo 29. januarja preteklo 230 let, so v soboto, 25. januarja, pripravili zahvalno mašo in slavnostno akademijo.

Zahvalno sveto mašo sta darovala domači župnik Srečko Fras in župnik Župnije Kapela Franček Horvat, prav tako domačin iz Moravcev. Maši je v cerkvi Sv. Trojice sledila slavnostna akademija z bogatim kulturnim programom, v katerem programu so sodelovali Ludvik Rudolf, vokalni kvintet Klopotec iz Kapele, učenka violine iz glasbenega ateljeja Goslice Hana Filipič in mama Silvija Filipič, pevke ljudskih pesmi Soside, katehist Jože Andrejek, učenka kitare glasbene šole Virtuoz Kaja Hanžel, Križevski rogisti ter Nuša in Nejc Cimerman.

Življenje in delo Antona Krempla, osebnosti, katerega so si kot razlog za organizacijo velepomembnega narodno kulturnega dogodka, malonedeljske Besede pred stoletjem in pol, izbrali organizatorji, je predstavil zgodovinar prof. Franc Čuš. Krempl je živel in deloval v času, ko slovenski jezikovni prostor še ni bil poenoten, saj se je delil na alpski in panonski del, obstajala sta osrednjeslovenski in vzhodnoslovenski knjižni jezik, ki se je delil še na prekmurskega in vzhodnoštajerskega, značilnega za prostor med Muro in Dravo. Do poenotenja slovenskega knjižnega jezika je prišlo šele sredi 19. stoletja. Zaradi teh raznolikosti je bil Krempl, ki je pri svojem pisanju izhajal iz Dajnkovega vzhodnoštajerskega knjižnega jezika z upoštevanjem elementov osrednjeslovenskega knjižnega jezika, kot črkopis pa je uporabljal bohoričico, pozneje pa gajico, deležev kritik in tudi posmeha s strani sodobnikov, tudi Franceta Prešerna. Poleg težav z rabo jezika in črkopisa, je imel težave s tedanjimi oblastmi, saj v avstrijskem cesarstvu Metternichov absolutizem ni bil naklonjen razmahu nacionalnih gibanj. Zaradi cenzure je moral štirikrat popravljati rokopis svojega najpomembnejšega in najbolj znanega dela Dogodivšine štajerske zemlje, zato ni dočakal celotne tiskane izdaje, saj je izšla šele po njegovi smrti.

Maše in slavnostne akademije se je udeležil tudi podžupan Občine Ljutomer Janko Špindler, ki je v nagovoru poudaril potrebo po ohranjanju spomina na velike prleške rojake, se zahvalil KD Anton Krempl, ki leto 2020 posveča spominu Antona Krempla in Župniji Mala Nedelja, katera aktivno sodeluje pri obeleževanju Kremplovega leta 2020.