Pokrajine kot škofije?

Danes je ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan na vseslovenskem srečanju županov predstavila idejni predlog regionalizacije Slovenije na šest pokrajin, ki izhaja iz ozemeljske členitve na šest škofij. Politični dogovor o tej temi bi morali doseči še letos.

Ministrica meni, da je po petih letih od uveljavitve zemljevida škofij in cerkvena razdelitev Slovenije med  prebivalstvom sprejet, zato je zemljevid škofij lahko tudi osnova za pokrajinsko razdelitev. Če bi ta predlog bil sprejet, bi imeli Celjsko, Koprsko, Ljubljansko, Mariborsko, Murskosoboško in Novomeško pokrajino.

Pokrajine bi v začetku opravljale predvsem svoje osnovne naloge, pozneje pa postopoma prevzele tudi nekatere funkcije države in občin, ki bi zajemale prostorsko načrtovanje, skladnost regionalnega razvoja, varstvo okolja, promet ter posamezne dejavnosti na področju javnih služb regionalnega pomena.

Nekateri župani so v tem predlogu videli zanikanje zgodovinskih slovenskih pokrajin, drugi pa so ga pozdravili kot korak v pravo smer, saj naj bi bilo število predlaganih pokrajin racionalno. S takšnimi koraki se verjetno spet počasi odmikamo od ideje o ločenosti med Cerkvijo in državo.

Danes v Sloveniji  razdelitev na pokrajine ni zakonsko opredeljena, zato obstaja več različnih modelov razdelitve. V današnji Sloveniji poznamo neformalne pokrajine: Gorenjska, Štajerska, Prekmurje, Koroška, Notranjska, Primorska in Dolenjska. Imena pokrajin so sicer ustaljena, vendar je težko zarisati meje, saj se ne ujemajo s sedanjo upravno in geografsko razdelitvijo Slovenije.