7. april, dan slovenske zastave

Dan slovenske zastave zaznamujemo 7. aprila. S tem se spominjamo 7. aprila 1848, ko je slovenski domoljubni študent Lovro Toman s somišljeniki prvič izobesil slovensko trobojnico na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani.

Slovenska zastava je poleg grba in himne eden od državnih simbolov Republike Slovenije, ki označujejo pripadnost Republiki Sloveniji. V obrambnem resorju je slovenska zastava močno prisotna in zelo spoštovana.

Svoje spoštovanje do države kažemo tudi s spoštovanjem do njenih simbolov. To spoštovanje je izraz domoljubja oziroma ljubezni do domovine - pozitivne in plemenite vrednote, ki jo čutimo kot močan občutek pripadnosti in sobivanja. Domoljubje s seboj ne nosi nestrpnosti, temveč spoštovanje razlik med ljudmi in do drugih narodov. Z ljubeznijo do domovine se nismo rodili, negujemo pa jo vse življenje. Najprej jo prejemamo kot zgled od staršev in drugih vzornikov, pomemben vpliv pa ima nato tudi izobraževalni sistem. Lahko imamo različne interese, hobije, želje ali ambicije, imamo pa le eno domovino. In ta je - tako kot tudi njena zastava - svetinja.

Spoštovanje zastave v Slovenski vojski

Kodeks vojaške etike Slovenske vojske ne predpisuje ponosa in spoštovanja državnih simbolov, vendar ju pripadniki Slovenske vojske izkazujejo. Če kje spoštujejo državne simbole, potem jih v Slovenski vojski, med spoštljivimi simboli pa zagotovo na prvo mesto postavijo zastavo Republike Slovenije in bojne zastave posameznih enot Slovenske vojske.

V vojaškem življenju so zastave nenehno navzoče. Za Slovensko vojsko, ki s slovensko državno zastavo v mednarodnih operacijah in misijah po svetu dokazuje našo zavezanost miru in varnosti, je zastava simbol povezanosti z domovino Slovenijo. Zastava je eden izmed temeljnih elementov vojaške slovesnosti, odnos do nje in drugih državnih simbolov pa je v Slovenski vojski posebej določen, in to tako, da je vse ravnanje z zastavo, torej izobešanje, nošenje in hramba, izvedeno častno ter je tudi sestavni del urjenja vseh vojakov. Zastavi se izkazuje čast, primerljiva s častmi, ki se jih izkazuje najvišjim državnim predstavnikom, in je tudi priča vseh pomembnih dogodkov v življenju vojakov in vojašnic. Pod zastavo vojaki prisegajo, in to tako, da ko podpisujejo prisego, držijo v roki rob slovenske zastave.

Nekoč so za vojake pogosto rekli, da jih je domovina »poklicala pod zastavo«, kar je pomenilo, da so bili poklicani, da domovino in njeno zastavo branijo. Spomnimo se zanosa in navdušenja, ko so pripadniki TO prvič dvignili slovensko trobojnico na slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti. Še vedno imamo v spominu slike, kako so pripadniki TO žareli od ponosa, ko so se v prvih zajetih oklepnikih in tankih pojavile slovenske trobojnice v obliki grba TO. Še vedno v ušesih odzvanja zvok Zdravljice, ko so slovenski vojaki in miličniki ponosno dvigovali zastavo Republike Slovenije na mejnih prehodih in v osvojenih vojašnicah širom po Sloveniji.

V Slovenski vojski imajo posebno mesto tri zastave, in sicer slovenska državna zastava, zastava Slovenske vojske ter bojna zastava enote. Bojna zastava Slovenske vojske se hrani v Gardni enoti Slovenske vojske ter se jo slovesno uporablja ob sprejemih z vojaškimi častmi tujih ministrov in načelnikov generalštabov. Prvi slovenski bojni prapor je naslikal Maistrov borec za severno mejo slikar Rajko Slapernik. Prav bojna zastava v enoti pomeni svetinjo.

Bojna zastava je poleg znaka enote in za enoto značilne baretke glavni simbol, s katero se pripadniki enote poistovetijo. Na drog bojne zastave se pripenjajo nadomestni trakovi priznanj, ki jih je enota prejela. Na tak način bojna zastava predstavlja nekakšno osebno izkaznico ali celo življenjepis enote. Vročitev bojne zastave je za enoto priznanje, sama vročitev pa je predpisana s posebnim protokolom. Nekdanji in novi načelnik Generalštaba Slovenske vojske opravita primopredajo dolžnosti s simbolno predajo bojne zastave Slovenske vojske. Tudi predaja dolžnosti poveljnika bataljona ali višje enote novemu poveljniku se opravi s slovesno, simbolično vročitvijo bojne zastave novemu poveljniku.

Za vojake ima zastava vedno prav poseben pomen. Ko ti sovražnik zajame ali uniči zastavo, je, kot da je uničeno vse. To vemo tudi iz Gregorčičeve pesmi Hajdukova oporoka, ki pravi: »Zastava strta, skrhan meč, končan je boj, strašno besneč.«

Tudi v gasilstvu so prapori znak dolge zgodovine in izjemne kulturne dediščine. Pomembni ambasadorji slovenske zastave so tudi naši vrhunski športniki, dvigi slovenske zastave in slovenska himna ob njihovih zmagah na civilnih in vojaških tekmovanjih so praznik našega državljanskega ponosa.