Zgodovina ljutomerskega grba
Grb Ljutomera je nastal v 15. stoletju ali že prej
Zgodovina ljutomerskega grba
Grb je v obliki ščita. Sestavljen je iz štirih barv, srebrne, rjave, zelene in rdeče. Osnovna barva ščita je srebrna (beli tisk) na njej je vzpenjajoči konj – enorog (rjave barve) nad zmajem (zelene barve). V heraldičnem zgornjem levem vogalu so trije rdeči krogi postavljeni 2:1. Ščit je obrobljen z dvojno črto črne barve. Z isto barvo so ločene posamezne barve v grbu.
Tako je zapisano v uradnem listu RS, Odloku o simbolih Občine Ljutomer, kako izgleda ljutomerski grb. Današnji grb Ljutomera velja uradno od 28. maja 1997, sama oblika pa je veliko starejša. Sestava verjetno datira še iz srednjega veka, najstarejša znana oblika datira v leto 1647/48. Sestava je od takrat ostala enaka, čeprav je v 19. stoletju bil zmaj velikokrat uprizorjen, kjer stoji v reki. Samorog in zmaj kažeta zmago dobrega nad zlim, pomen treh krogel pa ni natančno znan. Naj bi predstavljale grozdje, na širšem območju Ljutomera pa je bila konjereja razvita že od nekdaj, kar v grbu ponazarja enorogi konj (Baš).
Grb Ljutomera je nastal v 15. stoletju ali že prej. Prvotni trški grb obsega ščit z okraskom zgoraj, na njem pa konj dirka nad zmajem, v zgornjem levem kotu pa so trije križci. Na tem ljutomerskem grbu konj še nima roga. V poznejšem grbu iz leta 1647 in 1648 se rjavi enorogi konj z malo kozjo brado in razvejanim repom visoko vzpenja nad grozečim zmajem z rdečim jezikom. V zgornjem levem kotu ščita so trije krogi (v razmerju 2:1), sodeč po rdečkasti barvi, so to tri grozdne jagode. F. Kovačič ima v svoji z roko pisani knjigi še sliko starega nekdanjega grba z medvedom na lancu. Na starem trškem pečatu (1648) ovalne oblike v velikosti 3,0 x 3,2 cm, je na ščitu konj, ki se vzpenja nad zmajem, v levem vogalu pa so trije krogi (namesto prejšnjih križcev).
Konj z ravnim rogom na čelu, z malo kozjo brado in včasih z razvejanim repom, kot je ljutomerski, je v heraldiki večkrat prikazan. Rog je dobil pozneje, verjetno pod vplivom drugih takih grbov. Na Hrvaškem je enorogi konj zastopan v grbih krajev Bužan v Zagorju in Brnjaković od Olova. Na avstrijskem Štajerskem so zbrali podatke o 79 raznih grbih z enorogim konjem in 17 grbov z zmajem; najstarejši so iz začetka 13. stoletja. Konj se navadno pojavlja kot varuh ob ščitu, včasih tudi na samem grbu. Na zelo starih grbih je rog zgoraj nazobčan, kot je tudi na ljutomerskem.
Enorogega konja imajo na grbih nekateri francoski in angleški grofje ter posamezni nižji plemiči in obrtniki. Na grbu nemškega pesnika F. Schillerja (1759 - 1801) sta predstavljena en enorogi konj na ščitu in drugi nad njim. Na grbih moških ima konj rog, na ženskih grbih pa ga ni. Državi Velika Britanija in pozneje Kanada imata enorogega konja (in leva) kot varuha grbov. Nasploh je enorogi konj na grbih precej razširjen.
Spodaj je nekaj primerov ljutomerskega grba uprizorjenega skozi leta različnih avtorjev, ki je po mnenju mnogih, eden najlepših grbov pri nas.
Viri:
Janko Lipovec: Ljutomerski plemiški grbi
http://www.ngw.nl/catalogue/albums/hagyu.htm
http://zeljko-heimer-fame.from.hr/home.html
http://www.uradni-list.si/1/content?id=5403
Grb Ljutomera je nastal v 15. stoletju ali že prej. Prvotni trški grb obsega ščit z okraskom zgoraj, na njem pa konj dirka nad zmajem, v zgornjem levem kotu pa so trije križci. Na tem ljutomerskem grbu konj še nima roga. V poznejšem grbu iz leta 1647 in 1648 se rjavi enorogi konj z malo kozjo brado in razvejanim repom visoko vzpenja nad grozečim zmajem z rdečim jezikom. V zgornjem levem kotu ščita so trije krogi (v razmerju 2:1), sodeč po rdečkasti barvi, so to tri grozdne jagode. F. Kovačič ima v svoji z roko pisani knjigi še sliko starega nekdanjega grba z medvedom na lancu. Na starem trškem pečatu (1648) ovalne oblike v velikosti 3,0 x 3,2 cm, je na ščitu konj, ki se vzpenja nad zmajem, v levem vogalu pa so trije krogi (namesto prejšnjih križcev).
Konj z ravnim rogom na čelu, z malo kozjo brado in včasih z razvejanim repom, kot je ljutomerski, je v heraldiki večkrat prikazan. Rog je dobil pozneje, verjetno pod vplivom drugih takih grbov. Na Hrvaškem je enorogi konj zastopan v grbih krajev Bužan v Zagorju in Brnjaković od Olova. Na avstrijskem Štajerskem so zbrali podatke o 79 raznih grbih z enorogim konjem in 17 grbov z zmajem; najstarejši so iz začetka 13. stoletja. Konj se navadno pojavlja kot varuh ob ščitu, včasih tudi na samem grbu. Na zelo starih grbih je rog zgoraj nazobčan, kot je tudi na ljutomerskem.
Enorogega konja imajo na grbih nekateri francoski in angleški grofje ter posamezni nižji plemiči in obrtniki. Na grbu nemškega pesnika F. Schillerja (1759 - 1801) sta predstavljena en enorogi konj na ščitu in drugi nad njim. Na grbih moških ima konj rog, na ženskih grbih pa ga ni. Državi Velika Britanija in pozneje Kanada imata enorogega konja (in leva) kot varuha grbov. Nasploh je enorogi konj na grbih precej razširjen.
Spodaj je nekaj primerov ljutomerskega grba uprizorjenega skozi leta različnih avtorjev, ki je po mnenju mnogih, eden najlepših grbov pri nas.
Viri:
Janko Lipovec: Ljutomerski plemiški grbi
http://www.ngw.nl/catalogue/albums/hagyu.htm
http://zeljko-heimer-fame.from.hr/home.html
http://www.uradni-list.si/1/content?id=5403
