Prvomajsko budnico bomo letos poslušali prek radijskih valov in jo igrali na balkonih in dvoriščih
Ker izredne razmere zaradi epidemije koronavirusa klasičnih budnic po številnih krajih Slovenije žal ne dopuščajo, bo tradicionalna budnica tokrat zadonela nekoliko drugače
Lanska prvomajska budnica v Ljutomeru
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD), RTV Slovenija in Zveza slovenskih godb vabijo vse slovenske godbenike, druge glasbenike in ljubitelje glasbe, da tudi v letošnjem letu za prvi maj skupaj prebudijo Slovenijo in »popihajo« na naša srca. Ker izredne razmere zaradi epidemije koronavirusa klasičnih budnic po številnih krajih Slovenije žal ne dopuščajo, bo tradicionalna budnica tokrat zadonela nekoliko drugače.
V petek, 1. maja 2020, bo budnica potekala v sodelovanju s programi Radia Slovenija in Televizija Slovenija, kjer bodo vrteli godbeno glasbo. Predvajanemu posnetku se bodo s svojih oken, balkonov in dvorišč sočasno pridružili tudi godbenice in godbeniki, ki bodo poskrbeli, da se bo glasba slišala daleč naokoli. Ob tem bodo tako sebi kot poslušalstvu pokazali, da smo lahko aktivni tudi v karanteni in navkljub njej.
Budnico bodo godbeniki soustvarjali skupaj z RTV Slovenija in poslušalci, ki so vabljeni, da prisluhnejo ali se igranju pridružijo s svojih domov.
- Ob 5.00 bo na Prvem programu Radia Slovenija godbenike in vse poslušalce nagovoril in pozdravil Boris Selko, predsednik Zveze slovenskih godb.
- Ob 6.00 bo na frekvencah Vala 202 zadonela izbrana glasba, ki jo bodo na posnetkih, nastalih v karanteni, izvajali Godba Medvode, Papirniški pihalni orkester Vevče in Godba Cerknica po priloženih notnih zapisih: Drago Lorbek: Slovenci, Mojmir Sepe, prir. Mitja Dragolič: Zemlja pleše in Vinko Štrucl: Zlatorog.
- Organizatorji budnice z radijskih valov vabijo vse glasbenike, da vzamejo v roke svoje inštrumente, odprejo okna, stopijo na balkon ali dvorišče, naravnajo radijske sprejemnike na močnejšo jakost in se pridružijo glasbi, ki se bo razlegala na radijskih valovih.
- Ob 6.40 bo budnica zadonela tudi na programu TV Slovenija 1, kjer bosta na sporedu dve skladb, posneti na delavnicah Musica creativa 2015 v organizaciji JSKD: Tomaž Habe: Popotnik in Vinko Štrucl: Zlatorog, s čimer bo letošnja posebna prvomajska budnica zaključena.
- Posebno pozornost so godbeni glasbi namenili tudi ustvarjalci oddaje Slovenski pozdrav na TV Slovenija 1, ki bo na sporedu v petek, 1. maja, ob 20. uri. V oddaji bodo gledalci lahko prisluhnili posnetkom iz karantene, ki so jih naredili Policijski orkester, Laška pihalna godba, Godba Medvode, Pihalni orkester Železarjev Ravne, Mestni pihalni orkester Kranj, Godba Cerknica in Papirniški pihalni orkester Vevče.
Izjemna tradicija godbeništva v Sloveniji
Godbeništvo ima v Sloveniji izjemno tradicijo. Idrijska godba je z blizu 350 let skoraj nepretrganega delovanja uradno priznana kot najstarejša na svetu, sledijo ji še 250-letna vaška godba iz Prvačine in Frajhamska godba ter številne druge, ki se lahko pohvalijo z več kot 100 leti delovanja. Godbena glasba je bila vselej izredno priljubljena in ljudje so zmeraj, kadar je igrala godba, odpirali okna ali hiteli ven gledat in poslušat. Posebno pozornost še danes pritegnejo godbeni nastopi ob praznovanjih največjega delavskega praznika, 1. maja, ko številne godbe po vsej Sloveniji že ob svitu v svojih krajih zaigrajo koračnice in z njimi prebudijo prebivalce.
Budnica je najpomembnejše delovanje slovenskega godbeništva, ki je ena najbolj množičnih glasbenih dejavnosti pri nas. Po okvirnih ocenah v Sloveniji deluje več kot deset tisoč godbenikov, ki na temeljih tradicije ustvarjajo tudi sodobne smeri godbeništva. Imamo vrhunske pihalne orkestre, ki segajo v svetovni vrh godbeništva in na mednarodnih tekmovanjih ter festivalih prejemajo številne nagrade. Godbe igrajo tako tradicionalne marše oziroma koračnice kot tudi sodobne zabavne in simfonične skladbe ter priredbe filmske glasbe. Ob tem velja izpostaviti še dejstvo, da so v slovenske godbe vključeni tako godbenice kot godbeniki različnih generacij in profilov (od amaterjev s komaj kaj glasbene izobrazbe do profesionalnih glasbenikov), ki so veselje do muziciranja in spodbudo za študij glasbe dobili prav z igranjem v enem od številnih slovenskih pihalnih orkestrov.
