Predvidoma 18. maja se odpirajo tudi vrtci
V ponedeljek na izjavi za javnost glede aktualnega stanja v zvezi z epidemijo bolezni COVID-19. Sodelujejo državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Damir Orehovec, prim. dr. Polonca Truden Dobrin iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje uradni govorec, veleposlanik Jelko Kacin.
Kacin je ob tem povedal, da sta za nami dva meseca odkar je bila razglašena epidemija COVID-19. "Epidemijo smo uspešno zajezili, nismo pa je še premagali. Življenje se počasi vrača v normalne tirnice. V novo normalnost, kjer so nošenje mask, razkuževanje rok in ohranjanje socialne distance del našega vsakdana." S prejšnjim tednom so se odprli frizerski saloni, kozmetični saloni, terase barov in restavracij, čevljarske in šiviljske storitve, trgovine, sproščeni so bili ukrepi na področju profesionalnega športa. "Danes se ponovno odpira javni potniški promet znotraj države," je še omenil.
Damir Orehovec je povedal, da bi delo v vrtcih naj potekalo v manjših skupinah - v 1. starostnem obdobju naj bi bilo 8 otrok, v 2. starostnem obdobju pa 10 otrok. "Starše naprošamo, da v tej začetni fazi v vrtce pripeljejo samo tiste otroke, za katere ne morejo zagotoviti varstva doma. Starši, ki otrok ne bodo vključili v vrtec, bodo do konca maja oproščeni plačil," je povedal.
Posamezne učence od 4. do 8. razreda osnovnih šol, ki so neocenjeni ali negativno ocenjeni oziroma imajo težave z izobraževanjem na daljavo, lahko šola od 25. maja povabila v šolo in z njimi izvajala dopolnilni pouk ter druge oblike pomoči. "Za osnovne in glasbene šole je za 1. VIO predviden datum začetka 18. maj v manjših skupinah do 15 otrok. Za 9. razrede je predviden povratek 25. maj v skupinah do 15 otrok. Za učence od 4. do 8. razreda bo še naprej potekalo izobraževanje na daljavo" je povedal ter dodal, da so začrtali smernice odpiranja vzgojno-izobraževalnih zavodov. "Zavedamo se, da bo to od zaposlenih zahtevalo veliko znanja in organizacijskih spretnosti, a prepričan sem, da bodo naredili vse, kar bo v dobrobit otrok in mladostnikov."
Omenil je, da se bo pouk instrumentov in petja, ki se v glasbenih šolah izvaja individualno, od 18. maja dalje izvajal v prostorih šole, medtem ko bo pouk predmetov, ki se izvajajo skupinsko še naprej potekal v obliki izobraževanja na daljavo. "Za šole s prilagojenim programom in zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami veljajo enaka navodila kot za OŠ. Te ustanove se po splošnih navodilih pripravljajo na odprtje s predvidenim datumom 18. maja."
Za dijake zaključnih letnikov srednjih šol se bodo le-te odprle 18. maja. Dijaki nezaključnih letnikov nadaljujejo z izobraževanjem na daljavo in srednje šole lahko organizirajo za njih dodatno učno pomoč, če so neocenjeni ali negativno ocenjeni. "Srednje poklicne šole in srednje strokovne šole lahko za svoje dijake ob ustreznih zaščitnih ukrepih organizirajo praktično izobraževanje v šoli, pri delodajalcu ali v Medpodjetniškem izobraževalnem centru, če tega še niso izvedli," je povedal ter dodal, da bodo poleg vrtcev, osnovnih in srednjih šol, 18. maja svoja vrata odprli tudi dijaški domovi in organizacije za izobraževanje odraslih.
Če se bodo vodstva višjih strokovnih šol odločila, bodo predavalnice in laboratorije delno ali v celoti odprle tudi te ustanove, ki lahko napotijo svoje študente na praktično izobraževanje pri delodajalcu. Končno odločitev o datumu odprtja, predvidenim za 18. maj, pa bo vlada na podlagi aktualnih zdravstvenih in epidemioloških ocen strokovne skupine ministrstva za zdravje sprejela v drugi polovici tega tedna.
"V času, ko imamo ugodno epidemiološko situacijo, je smiselno postopno in delno odpiranje vrtcev in šol, ki bo omogočilo izvajanje varstva in izobraževanja otrok ter staršem zagotovilo več časa za delo," pa je povedala Polonca Truden Dobrin iz NIJZ ter dodala, da ima odprtje vrtcev in šol jasne koristi za razvoj, izobraževanje in duševno zdravje otrok, vendar obstajajo tveganja za širjenje bolezni COVID-19. "Da bi ta tveganja kar najbolj zmanjšali, smo pripravili higienska priporočila."
"Zavarovati želimo otroke in zaposlene, pri katerih je večje tveganje za neugoden potek bolezni in zaplete bolezni COVID-19. Pri določenih bolezenskih stanjih odsvetujemo, da bi se otrok vrnil v vrtec oz. v šolo. V vrtec naj prihajajo le zdravi otroci in zaposleni. Praktično najpomembnejši ukrep za nadzor okužbe je, da akutno bolni ostanejo doma," je povedala ter dodala, da se zavedajo, da zaradi razvojnih zakonitosti in specifike dela z otroki vzgojitelji in otroci ne morejo izvajati vseh možnih ukrepov. "Zato smo jih prilagodili in dodali druge ukrepe, ki preprečujejo okužbo in so izvedljivi v vrtcu." V vrtce naj vstopajo samo otroci in zaposleni, ostali le po potrebi po predhodni najavi in naj upoštevajo vse potrebne ukrepe (nošenje maske, higiena rok, kašlja...).
"Za otroke v vrtcu, kjer je težko doseči vzdrževanje primerne razdalje za preprečevanje prenosa okužbe, bo pomemben ukrep za zmanjševanje tveganja, oblikovanje majhnih stalnih vzgojnih skupin istih otrok in zaposlenih. Vzgojna skupina naj nima stikov z otroki, starši ali vzgojitelji iz drugih vzgojnih skupin. Izogibati se je treba vstopanju drugih oseb (npr. zaradi čiščenja, popravljanje in dostave hrane v prostor), dokler so otroci v prostoru. Otroci naj ne prinašajo igrač in knjig od doma. Igrače (»ninice«, dude) in podobno je treba shraniti za posameznega otroka za čas med spanjem. Priporočamo, da se na šolah iz razredov oblikujejo manjše učne skupine. Manjša kot je skupina učencev, manjše kot je število oseb na površino učilnice, večja kot je razdalja med učenci, manjša je možnost prenosa virusa. Zaposlenim v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih priporočamo uporabo zaščitnih mask. To je še posebej pomembno ob srečevanju s sodelavci in starši otrok. Za devetošolce in v srednjih šolah priporočamo uporabo obrazne maske ali drugo obliko zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta ali podobne oblike zaščite) izven matične učilnice in učne skupine," je povzela higienska priporočila NIJZ, o katerih smo že pisali.
Truden Dobrinova je še povedala, da ne gre pričakovati splošnega sproščanja ukrepov. "V intervalih je potrebno presojati rezultate sproščanj in se nato odločati o nadaljnjih sprostitvah ali zaostritvah ukrepov preprečevanja širjenja COVID-19."