Vlada potrdila tretji protikoronski paket z ukrepi za pomoč turizmu in gospodarstvu
Na področju turizma in gostinstva sta dva ključna ukrepa. Prvi je nadomestilo za čakanje na delo za podjetja, drugi pa dodelitev vrednostnih bonov vsem državljanom Slovenije.
Vsi prebivalci Slovenije bodo prejeli bon za dopust v Sloveniji
Na novinarski konferenci glede aktualnega stanja v zvezi z epidemijo bolezni COVID-19 so tretji paket ukrepov za omilitev posledic epidemije predstavili podpredsednik vlade in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj in minister za finance Andrej Šircelj.
Vlada je na včerajšnji redni seji zaključila obravnavo predloga Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije bolezni COVID-19 za državljane in gospodarstvo (#PKP3), ki vsebuje začasne ukrepe na področju dela, javnih financ, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, štipendij, subvencij študentske prehrane, visokega šolstva, infrastrukture ter javnega naročanja.
Evropska komisija v pomoč članicam EU
Minister za finance Andrej Šircelj je predstavil solidarnostni instrument Evropske komisije SURE, ki bo zagotovil 100 milijard evrov posojil za vse članice EU, s pomočjo katerih bodo lahko podpirale nacionalne sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe, potrebne za blaženje posledic epidemije COVID-19. Za ta znesek se bo Evropska komisija zadolžila po veliko bolj ugodnih pogojih, kot če bi se Slovenija zadolževala sama. Slovenija si bo po ocenah ministrstva iz tega sklada izposodila blizu 900 milijonov evrov.
Kot ugotavlja minister Šircelj, slovensko gospodarstvo nujno potrebuje takšen ukrep, a zaživel bo le ob podpori vseh držav članic. Tudi zato vlada predlaga obravnavo po nujnem postopku, Državnemu zboru pa hkrati predlaga tudi sprejem sklep, s katerim ugotavlja, da referenduma za omenjeni zakon ni dopustno razpisati.
Subvencioniranje delovnega časa nadomešča ukrep subvencioniranja čakanja na delo
Po besedah ministra za delo družino in socialne zadeve Janeza Cigler Kralja je eden od najpomembnejših ukrepov PKP3 zakona subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki ga uvajamo kot 17. država članica EU. S tem želi vlada spodbuditi gospodarstvo k aktivaciji proizvodnih procesov in s tem prispevati k umirjanju naraščanja števila brezposelnih.
V evidenci brezposelnih se je število novo prijavljenih do konca aprila zelo višalo, v maju pa se je trend začel umirjati. Do konca aprila je bilo prijavljenih 14.419 več brezposelnih kot v enakem obdobju lani. Po ministrovih ocenah je vlada s prvim in drugim svežnjem ukrepov ohranila 260.000 delovnih mest, pomoč pa je prejelo 1,3 milijona prebivalcev.
Z ukrepom subvencioniranja bo ministrstvo financiralo do 50 odstotkov delovnega časa, to je do 20 ur na teden. Za delo, ko delavec ne bo delal, bo delodajalec izplačal nadomestilo 80 odstotkov plače in prejel subvencijo države. Osnovni pogoj za koriščenje subvencije je, da delodajalec najmanj 10 odstotkom zaposlenih ne more zagotoviti 90 odstotkov dela, torej 36 ur na teden. Delodajalec lahko ukrep uporabi vsak mesec od 1. junija do najdlje 31. decembra 2020.
Minister je ob robu predstavitve aktualnih ukrepov tudi povedal, da bodo domovi za starejše osebe s 25. majem ponovno začeli sprejemati nove oskrbovance.
Ukrepi v pomoč turizmu in gospodarstvu
Na področju turizma in gostinstva je dva ključna ukrepa predstavil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Prvi je nadomestilo za čakanje na delo za podjetja v turizmu in gostinstvu, ki jim bodo prihodki po njihovi oceni padli za več kot 10 odstotkov glede na 2019. Mednje sodijo hoteli, počitniški domovi, avtokampi, restavracije, potovalne agencije, organiziranje razstav in sejmov, obratovanje objektov za kulturne prireditve, igralnice in turistični prevozi. Delodajalci morajo delavce napotiti na čakanje do 30. junija, delavec pa se lahko v tem času vrne na delo za do 7 dni.
Drugi ukrep je dodelitev vrednostnih bonov vsem državljanom Slovenije, ki jih prejmejo osebe, starejše od 18 let, v vrednosti 200 evrov, mlajši pa v višini 50 evrov. Bone se bo lahko uporabilo do 31. decembra 2020 za nastanitve z zajtrkom, ki jih nudijo hoteli, počitniški domovi, kampi, turistične kmetije in vsi ostali podobni nastanitveni obrati za kratkotrajno bivanje. Bodo v elektronski obliki, ob unovčenju pa bo oseba morala navesti davčno številko. FURS bo v 8 dneh ponudniku storitve povrnil znesek. Višina državne pomoči s turističnimi boni je ocenjena na 345 milijonov evrov. Multiplikativni učinki oziroma dodatno koriščenje storitev pa so ocenjeni na 172 milijonov evrov.
Kot je poudaril minister Počivalšek, je bilo ministrstvo aktivno tudi na področju zagotavljanja likvidnosti podjetij. Slovenski podjetniški sklad in Slovenski razvojni regionalni sklad bosta omogočila ugodne in hitre kredite. Sredstva so že zagotovljena: 10 milijonov evrov za prvi sklad in 14,4 za regionalni sklad. Krediti bodo v višini od pet- do 50 tisoč evrov. Na ta način bo vlada podprla okoli 900 podjetij s področja turizma ali drugih panog.
V nadaljevanju je minister predstavil še ukrep s področja investicij. Vlada uvaja omilitev pogojev za dodelitev spodbud glede novih delovnih mest, in sicer do 30. junija 2021. Spodbude bodo dodeljene, če investicija najpozneje tri leta po zaključku ustvari najmanj deset delovnih mest v predelovalni in storitveni dejavnosti in vsaj tri delovna mesta v razvojno-raziskovalni dejavnosti. Dodatni pogoj za investicije v predelovalni dejavnosti je spodnja višina investicije 12 milijonov evrov, v storitveni dejavnosti 3 milijone evrov in v razvojno-raziskovalni 2 milijona evrov.
Na področju investicij vlada vzpostavlja mehanizem za preglednost neposrednih tujih naložb. Neposredna tuja naložba pomeni naložbo, ki jo izvede tuji vlagatelj z namenom vzpostavitve ali ohranjanja trajnih in neposrednih povezav med tujim vlagateljem in gospodarskim subjektom s sedežem v naši državi in s pridobitvijo najmanj 10 odstotkov udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah. Naložbo mora tuji vlagatelj na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo priglasiti najpozneje v 15 dneh od sklenitve pogodbe o združitvi ali od objave prevzemne ponudbe. Ustanovljena bo tudi kontaktna točka za za priglasitev in pregled naložb ter letno poročanje Evropski komisiji, , opredeljen pa je tudi postopek pregleda naložbe. Prav tako so v predlogu zakona opredeljeni tudi pogoji, pod katerimi je lahko neka naložba prepovedana ali preklicana, če se izkaže, da predstavlja grožnjo varnosti ali javnemu redu naše države.
