15-dnevna prisotnost učencev in dijakov v šoli: 3,9 milijona stikov

Na izjavi glede aktualnega stanja v zvezi z epidemijo bolezni COVID-19, so v ponedeljek sodelovali direktor Zavoda RS za šolstvo, dr. Vinko Logaj in predstojnik Centra za nalezljive bolezni v NIJZ dr. med. Mario Fafangel ter uradni govorec, veleposlanik Jelko Kacin.

Kot je v uvodu povedal Kacin, je za nami obdobje umirjanja epidemije COVID-19, "ko smo uspeli doseči številne pomembne in lepe korona mejnike. Danes je v bolnišnicah še 16 COVID-19 bolnikov, od tega trije na intenzivnih oddelkih." Kot je povedal, so učenci prve triade in maturanti preživeli prvi povratni teden v šoli, danes so klopi zasedli še devetošolci, vrata pa so odprle tudi šole za učence s posebnimi potrebami.

Zavod za šolstvo je po besedah direktorja Logaja začel izvajati obsežno raziskavo izkušenj izobraževanja na daljavo, ki se izvaja od marca dalje. S pomočjo učiteljev in učiteljic želijo ugotoviti, kako so učitelji doživljali pedagoško vodenje in medsebojno sodelovanje, kako so ravnatelji izvajali pedagoško vodenje, kako so se na tak način šolanja odzivali učenci in dijaki. Pri tem gre za analizo sodelujočih iz različnih vsebinskih področij, upoštevaje demografsko sliko, velikosti šol in programe. Prvi rezultati bodo znani konec junija.

Direktor zavoda Vinko Logaj je tudi poudaril, da bi bila vrnitev v šolo pred koncem šolskega leta koristna, saj le izobraževanje v šoli omogoča doseganje vseh ciljev: razvijanje pismenosti, razgledanosti, nadarjenosti, spretnosti, ustvarjalnosti, izražanje kritične misli in pridobivanje kakovostne splošne izobrazbe ter skladen telesni, duševni in osebnostni razvoj. Treba bi bilo tudi ugotoviti morebitne primanjkljaje pri posameznih vsebinah, ki so nastali pri izobraževanju na daljavo, predvsem pa je za učence in dijake pomembna ponovna vzpostavitev socialnih stikov, saj virtualna interakcija ne more nadomestiti žive in neposredne komunikacije.

Direktor Logaj je izpostavil zanimiv vidik: 260.000 dijakov in učencev, ki bi 15 dni v juniju prihajali v šolo, bi ustvarilo 3,9 milijona stikov, ti, ki že hodijo v šolo v tem trenutku, pa v istem obdobju ustvarijo le 1,65 milijona stikov. Je pa organiziranost šol na oddelke temelj, ki ves čas omogoča identifikacijo stikov, šole pa tudi vodijo prisotnost in odsotnost učencev in dijakov. Poudaril je tudi, da si bo zavod skupaj z ministrstvom in NIJZ prizadeval poiskati optimalne rešitve, kar bi vsem učencem in dijakom dalo možnost, da končajo šolsko leto med svojimi sošolci.

V tem šolskem letu je v osnovni in srednješolski šolski proces sicer vključenih nekaj več kot 260 tisoč učencev in dijakov. Z današnjo vrnitvijo devetošolcev je v procesu izobraževanja na obeh nivojih v šolah prisotnih skoraj polovica otrok, ostali pa se še naprej šolajo na daljavo. V vrtce je v šolskem letu 2019/2020 vpisanih 87 tisoč otrok, v vrtce pa se jih je pred tednom dni vrnilo 56 odstotkov. 38 tisoč predšolskih otrok zaenkrat še ostaja v varstvu pri starših in starih starših.

Kaj pomeni 15-dnevna prisotnost učencev in dijakov v šoli: 3,9 mio stikov, če bi v šole prišli vsi učenci. pic.twitter.com/THEWfimE0U

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) May 25, 2020

Higiena rok, higiena kašlja in fizična distanca pomembni za obvladovanje širjenja virusa

Predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ-ju Mario Fafangel je predstavil podatke, ki kažejo, da smo v Sloveniji dobro uspeli obvladovati širjenje virusa covid-19. V svetu situacija ni tako ugodna, v resnici se razmere ne umirjajo: v Evropi se situacija izboljšuje, a nekatere države se še naprej spopadajo s težavno situacijo. Tako je možnost vnosa virusa iz drugih držav v Slovenijo po mnenju Fafangela realna. Kot je dejal, imamo v Sloveniji trenutno osem aktivnih primerov covid-19. To so tisti primeri, ki so dejansko pomembni in epidemiološko aktivni za širjenje bolezni v populaciji.

Pomembno ostaja testiranje, je nadaljeval predstojnik centra za nalezljive bolezni. Skupaj s kumulativno 14-dnevno incidenco na 100 tisoč prebivalcev sta to glavna dva kazalnika, ki ju NIJZ uporablja pri tedenski oceni epidemiološkega stanja v sosednjih državah. Zadnjo oceno so izdelali pretekli teden in na seznam uvrstili države, katerih epidemiološko situacijo ocenjujemo kot ugodno. Na seznamu so: Avstrija, Hrvaška, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Madžarska, Islandija, Latvija, Litva, Lihtenštajn, Norveška, Slovaška in Švica.

Ključna je fizična distanca

Ključna ostaja fizična distanca. Ne socialna, je poudaril Fafangel, saj si v teh kriznih časih želimo biti čim bolj povezani, ter dodal, je meter in pol, dva metra razdalje v praktično vseh vidikih našega življenja nekaj, kar moramo še vedno upoštevati, in je bistvenega pomena, da lahko ukrepe rahljamo.

Higiena rok, higiena kašlja, razkuževanje, čim manj dotikanja po obrazu in sluznici - to so napotki, je dejal, ki jih moramo spoštovati, da se lahko kot družba spet aktiviramo.

Predstojnik centra za nalezljive bolezni je ob tem tudi poudaril, da so maske v primerjavi z distanco sekundarnega pomena. Razdalja je tista, ki je najbolj pomembna. Tudi po WHO priporočilih so maske zelo pomembne, če smo bolni in moramo nujno iz hiše ali če skrbimo za bolno osebo. Maske pridejo v poštev tudi, kadar ne moremo zagotoviti in vzdrževati fizične distance.

Za zdravstveni sistem pa ostajajo najpomembnejši trije stebri obvladovanja situacije: testiranje, izolacija, iskanje kontaktov.

Če bomo mi opravili naš del, vsi skupaj pa spoštovali distanco in higieno, bomo lahko ukrepe sproščali, tudi ko še bo na razpolago učinkovitega zdravila in cepiva, je ob koncu novinarske konference poudari Fafangel.

Ne pozabimo na fizično distanco, ki jo moramo sprejeti kot del naše realnosti. pic.twitter.com/dx3Sad0J3P

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) May 25, 2020