Postopno zmanjšanje števila samomorov že peto leto zapored

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Z omogočanjem boljše dostopnosti in dosegljivosti podatkov o zdravju na nivoju lokalne skupnosti NIJZ spodbuja krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v okoljih, kjer ljudje živijo in delajo.

Že peto leto zapored so na osnovi različnih podatkovnih virov pripravljene kratke publikacije ter interaktivne tematske karte za vsako slovensko občino. Zbrani kazalniki omogočajo tudi primerjave za nazaj. Tako kot doslej, so tudi v tokratni objavi pri posameznih kazalnikih vidne velike razlike med občinami.

Podrobnejše podatke najdete na spletni strani obcine.nijz.si

Nekateri kazalniki kažejo na izboljšanje zdravja

V primerjavi z lanskoletno objavo opažajo na ravni Slovenije izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih. Manj je bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih in zaradi klopnega meningoencefalitisa. Manjše število prebivalcev je prejelo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in duševnih težav. Zmanjšuje se stopnja novo odkritih rakov debelega črevesa in danke v nasprotju z drugimi lokacijami raka, kjer stopnje novo odkritih rakov še vedno naraščajo.

Nadaljuje se trend zmanjševanja umrljivosti, k čemur veliko prispeva stalno zmanjševanje prezgodnje umrljivosti na račun srčno-žilnih bolezni in rakavih obolenj. Postopno zmanjšanje števila samomorov opazujejo že peto leto zapored. V primerjavi z objavo pred petimi leti, se je umrljivost zaradi samomora zmanjšala v skoraj 60 % slovenskih občin.

Vzpodbuden podatek je, da se je zmanjšalo število bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu. Ob tem pa število prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji še vedno ostaja visoko nad vrednostmi izpred petih let, ko so začeli spremljati ta kazalnik.

Drugi kazalniki kažejo na slabše zdravje

Pri nekaterih kazalnikih so zaznali poslabšanje na nivoju Slovenije. Tako se je v dobri polovici občin v primerjavi z objavo v letu 2019 povečal delež prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni. Prav tako se je povečalo število srčnih kapi in zlomov kolka pri prebivalcih, starejših od 65 let, ter število novih primerov raka, ki ne vključuje nemelanomskih kožnih rakov.

Že peto leto zapored opažajo trend naraščanja bolniške odsotnosti, ki se je v primerjavi z letom 2016 povečala kar v 88 % slovenskih občin in se je v celi državi v povprečju zvišala s 13,7 na 16,4 dni na zaposlenega prebivalca.

Večje zanimanje za preventivo

V petih letih opažajo tudi povečanje udeležbe v državnih presejalnih programih za raka. V primerjavi z letom 2016 se je odzivnost v Program Svit povečala v 90 % slovenskih občin (v 19 občinah se odzivnost ni povečala), v program ZORA pa v 64 % občin. Presejanost v programu DORA, ki jo v publikacijah Zdravje v občini objavljajo prvič, je prav tako visoka in na nivoju Slovenije presega 76 %.

Opažajo, da se na nivoju Slovenije počasi izboljšuje telesni fitnes osnovnošolskih otrok. Pred petimi leti je bil telesni fitnes osnovnošolskih otrok v 87 občinah boljši od slovenskega povprečja, v tokrat objavljenih podatkih pa se je število občin, kjer je telesni fitnes osnovnošolskih otrok boljši od slovenskega povprečja, povečalo na 100. Hkrati pa je nekoliko naraslo število prekomerno prehranjenih osnovnošolskih otrok, kar se kaže tudi v tem, da je bilo pred petimi leti 67 občin pri kazalniku prekomerne prehranjenosti otrok boljših od slovenskega povprečja, tokrat pa je takih občin le 61. V Sloveniji je med osnovnošolskimi otroci 24,5 % prekomerno prehranjenih.

Novosti - konoplja, maligni melanom in presejanost žensk v program DORA

V osrednji vsebini letošnjih kratkih publikacij za občine so se dotaknili najbolj razširjene prepovedane droge psihoaktivne konoplje in pripravkov iz nje (marihuana, hašiš, hašiševo olje). Zbrali so osnovne informacije o stanju v Sloveniji in zdravstvenih tveganjih, ki jih uporaba konoplje predstavlja za zdravje mladostnikov in odraslih.

V letu 2020 so dodani trije novi kazalniki, ki prikazujejo samoporočani delež uporabnikov konoplje, nove primere malignega melanoma in delež žensk, ki so opravile presejalni test v programu DORA.

Naziv občina zdravja 2020 je prejela občina Tolmin, Ljutomer v ožjem izboru

Občini, ki je prepoznala zdravje kot pomembno vrednoto in bila izrazito aktivna pri skrbi za izboljšanje zdravja svojih prebivalcev s številnimi aktivnostmi na različnih področjih delovanja občine in njenih prebivalcev, sta NIJZ in Zlati kamen prvič podelila naziv Občina zdravja. Za občino Tolmin je v demografskem smislu značilna redka poseljenost in hitro staranje prebivalstva. Po drugi strani je brezposelnost v občini nižja od slovenskega povprečja. Občina Tolmin tradicionalno prepoznava zdravje kot pomembno vrednoto, kar se kaže v skrbi za čim boljšo dostopnost primarnega zdravstvenega varstva, v financiranju zdravstvenih, socialnih in drugih preventivnih programov za različne skupine prebivalstva ter v podpori in sofinanciranju nevladnih organizacij na področju zdravja.

Ostale regijske finalistke so bile občine Ljutomer, Ptuj, Črna na Koroškem, Velenje, Mokronog-Trebelno, Kočevje, Jesenice in Pivka.