Čez nov most se že lahko sprehodite
Zelo priljubljen del poti med pohodniki in kolesarji v Babjem Ložiču je dobil nov, lep, povsem lesen most
Nov most v Babjem Ložiču
V sredini maja so čez potok Globetka v Babjem Ložiču pričeli z deli, kjer so porušili star most, ki vodi iz Ljutomera proti Cvenu. V tem času je ta del kolesarske oz. peš poti bil zaprt in prehod ni bil možen. Na mestu so nato postavili nov most, ki je prav tako povsem lesen. Obenem se je uredila tudi celotna cesta, ki vodi do Cvena, saj se je na njo navozil nov gramoz.
Ta del poti je sicer zelo priljubljen med pohodniki in kolesarji, še posebej veliko meščanov in vaščanov se je po tej poti sprehajala v času epidemije, ko je gibanje bilo omejeno, ljudje pa so se izogibali centrom mest in so raje zavili na podeželje v naravo.
Edinstven gozdni rezervat
Gozdni rezervat Babji Ložič, ki obsega površino skoraj 25 ha je sicer najlepši primer naravnih gozdov doba in belega gabra v naši regiji. Da bi se čim bolj ohranil, je bil leta 1978 izvzet iz klasičnega gospodarjenja in predlagan za gozdni rezervat. In redko katero mesto v Evropi se lahko pohvali, da ima v svoji bližini takšno divjino. Občudovanje vzbujajo stoletni hrasti, vtis gozda pa dopolnjujejo stoječi in padli velikani.
Zaradi takšne biocenoze je značilna velika vrstna pestrost tipičnih gozdnih vrst, saj tukaj namreč gnezdi skoraj 50 vrst ptic. Gozdni rezervat z bližnjo okolico in reko Ščavnico, pa je poleg gnezdilcev idealno mesto za različne preletnike in prezimovalce, katerih skupno število dosega približno 100 vrst.
Gozdni rezervati predstavljajo posebno kategorijo gozdov, ki jo imenujemo gozdovi s posebnim namenom, kjer ukrepi niso dovoljeni. To pomeni, da se v teh gozdovih ne izvaja sečnja in ne opravljajo gozdnogojitvena dela. Namen izločitve gozda za gozdni rezervat je v raziskovalni funkciji. S proučevanjem razvojne dinamike gozdnih sestojev, kjer je narava edini regulator, se vsa ta spoznanja in dognanja uporabljajo za načrtovanje ukrepov v gospodarskih gozdovih. Zato je zelo pomembno, da je vpliv človeka v rezervatih neznaten. V gozdnih rezervatih se zaradi opustitve gospodarjenja nahaja veliko suhih dreves, drevesnih vej in ostale mrtve lesne biomase. Zaradi tega je gibanje v rezervatu zelo nevarno, predvsem v času ko pihajo vetrovi pa je tudi smrtno nevarno.
