Na domači ledeni čaj v Vitomarce

Lastniki bara Rola v Vitomarcih so ob obletnici svoje goste presenetili s sodobnim izgledom prostorov in terase, domačimi ledenimi čaji, limonadami, koktajli ter nas tako prepričali, da bi na počitnice šli kar v Vitomarce.

Bar Rola se ponaša s tradicijo, ki sega v 18. stoletje. Gostilna je ime dobila po potujočem lončarju Marku Roli, ki se je z gostinstvom ukvarjal poleg kmetovanja in lončarjenja. Marko Rola je ob gostinstvu ponujal tudi prenočišča in eden izmed popotnikov, ki so se tukaj radi ustavili, naj bi bil tudi pisatelj Ivan Cankar, s čimer se v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah radi pohvalijo.

Ob 20-letnici obnovili notranjost

Bar se je s krajšimi prekinitvami prenašal iz roda v rod, vseskozi pa ohranil svoje ime, na kar je Markova praprapravnukinja Tatjana Kocmut, sedanja lastnica, zelo ponosna. »Lani smo obeležili 20-letnico delovanja gostilne pod mojim okriljem.« pove Tatjana, ki je gostinsko dejavnost prevzela od svoje mame, Lidije Čuček, stara le nekaj več kot 20 let.

»Ob tej obletnici smo notranjost gostilne v 14 dneh s pomočjo izvajalcev in z lastnim delom dobesedno postavili na glavo. Odločili smo se za bolj sodoben izgled, čeprav nas je bilo nekoliko strah, kako bodo redni gostje tako veliko spremembo sprejeli, a so bili pomisleki odveč.« razloži Kocmutova.

Notranjost lokala krasijo umetniške slike in ogromen stenski relief ptujskega gradu, oboje izpod rok Tatjaninega očeta, Franca Čučka. »Oče je bil voznik avtobusa, ob tem pa se je ves čas ljubiteljsko spogledoval z umetnostjo. Tudi prejšnji leseni šank je bil njegovo delo.«

Hčeri ob študiju vsakodnevno pomagata v baru

Tatjana pa sedaj gostilno vodi s pomočjo hčera. Maruša je študentka fizioterapije, Tjaša pa sanitarnega inženirstva, obe pa ob študiju vsakodnevno pomagata v baru. Tako je Tatjana s pomočjo hčera obogatila tudi ponudbo pijač. Ponujajo številne osvežujoče poletne napitke z izvirnimi dekoracijami.

»Pri nas se najraje ustavijo domačini in tisti, ki hitijo mimo z bližnje avtoceste. Imamo tudi svoje domače vino, ki ga prideluje moj brat, Borut Čuček in ta domačnost jim je všeč.«

Sicer pa upa, da bodo kmalu spet lahko sodelovali na lokalni ravni, v svojih prostorih pripravili degustacije vin, seminarje ter se še bolj brezskrbno družili in veselili pri njih.