Prof. dr. Vlado Miheljak: »Odgovor gospodu OO«
Slavnostni govornik osrednje prireditve v počastitev dneva državnosti v Ljutomeru, odgovarja na dopis OO SDS Ljutomer, ki so ga v javnost poslali po prireditvi in v katerem so zatrdili, da sta govornika s svojima govoroma zlorabila osrednjo prireditev.
Vlado Miheljak
Pred dnevi smo poročali o osrednji prireditvi v počastitev dneva državnosti, ki je v Ljutomeru potekala v torek, 23. junija, in na kateri je bil slavnostni govornik prof. dr. Vlado Miheljak, doktor psihologije in profesor za socialno in politično psihologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Po proslavi so nam iz Občinskega odbora SDS Ljutomer poslali sporočilo za javnost, kjer so med drugim zapisali, da so "zgroženi, kako sta podžupan Občine Ljutomer Niko Miholič in slavnostni govornik prof. dr. Vlado Miheljak s svojima govoroma zlorabila osrednjo prireditev /.../ in sicer z negativizmom o aktualni vladi in s širjenjem svojih ekstremnih levičarskih političnih prepričanj, ki ne sodijo na tako pomembno proslavo".
Na dopis OO SDS Ljutomer se je sedaj odzval tudi sam slavnostni govornik, ki nam je ob tem zapisal, da "ker dopis ni podpisan in je poln kapitalnih nesmislov in netočnosti, odgovarjam v obliki kozerije, ker je drugače skoraj nemogoče."
Celoten odgovor objavljamo spodaj.
Odgovor gospodu OO
Kot rojeni Ljutomerčan sem bil povabljen za govornika na občinsko proslavo ob dnevu državnosti. Vabilo sem ponosno sprejel. Povedal sem nekaj stvari, za katere menim, da se jih ob vsakoletni inventuri naše mlade države spodobi povedati. Izpostavil pozitivne stvari in opozoril na negativne. Udeleženci so moj govor nagradili z aplavzom. Nisem opazil, da bi kdo negodoval. Z mnogimi, s katerimi se že več desetletij nisem videl, sem se rokoval, malo poklepetal.... In to bi bilo pravzaprav vse, če se ne bi naknadno oglasil nekdo, ki se je podpisal kot OO. Čudno ime, sem si rekel. A kaj češ, taki časi pač. V Indiji je, denimo, neka gospa povila dvojčici in ju poimenovala Corona in Covid. A ko sem bolj natančno pogledal, sem videl, da se je na portalu Prlekija-on.net oglasil meni neznani gospod s polnim imenom Občinski odbor SDS. No, tudi to se mi je zdelo nekako nenavadno, pa so me rojaki opozorili, da je to skupinsko, pravzaprav tribalno oz. kar pasemsko ime. Pač kot ljutomerski kasač, nemški ovčar, kot mariborske Viole ali ljubljanski Green Dragonsi, Hare Krišna ali kakšna druga verska sekta. Kar je nespodobno, ker tudi če odmislimo določila zakona o medijih, velja civilizacijska norma, da se, kdor vstopa v javno polemiko, podpiše z osebnim imenom in priimkom in prevzame odgovornost za svoj nastop. Celo sodnik, sodnica, ki piše sodbe v imenu ljudstva, se podpiše z imenom in priimkom. A očitno je to v mojem Ljutomeru bil in je še vedno problem. Ko sem skoraj pol stoletja nazaj še živel v Ljutomeru, je življenje v kolektivih nadzorovala OO, na nivoju občine pa OK. Takrat kot tovarišica Osnovna organizacija ali tudi tovariš Občinski komite, ki je, prav tako brez razkritja osebnega imena zapisovalca ali izrekovalca, presojala in usmerjala vedenje in mišljenje vseh ljudi, ne glede na plemensko, pasemsko ali partijsko pripadnost. No, moje generacija je takrat prva glasno odločila, da temu nadzoru ne bo sledila. Ali kot je zabrusil pokojni prijatelj B.: "Nas že ne bo noben j..o!". In 45 let po tem, ko sem zapustil svoj rodni Ljutomer, še vedno ali že spet, po njem in v njem lomastijo in strašijo neke oz. neki OO. Kar pravzaprav ni čudno, če upoštevamo, da OO pripada SDS, kjer kolektivni duh vselej pregazi individualnost. Kjer vlada, kot se je reklo v starih partijskih časih, "demokratični centralizem", kar je zgolj bolj imenitni izraz za "glajhšaltanje". Kjer in ko vsi mislijo z eno glavo. A če mislijo z eno glavo ne mislijo prav veliko. Kar pa tudi ni čudno, če vemo, da je SDS zadnja parlamentarna stranka s presežnim številom bivših članov stare partije. Denimo, predsednik SDS je zadnji partijec na čelu kakšne poosamosvojitvene stranke. V ožjem vodstvu stranke pa je več bivših partijcev, kot v vseh drugih strankah skupaj.
Hja, ko sem se podpisani sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja praktično brez denarja potikal po Amsterdamu, je mladi Ivan pisal prošnjo za vstop v ZKS in jo utemeljil: "Želim delovati v ZK in doprinesti svoj delež pri izpolnjevanju zastavljenih nalog in se hkrati bolj izobraziti v marxistični ideologiji", in ko sem dve leti kasneje šel odkrivat "zaklade" antične Grčije, je šel Ivan na božjo pot v Jajce.
A še prej, ko sem v "zgornji šoli", ali kot smo zafrkantsko rekli, visoki šoli Ivana Cankarja (ker stoji na hribu nad Ljutomerom) skoraj šestdeset let nazaj trgal hlače, je bila fascinacija in ljubezen zapovedana. Za vse! Takole je šlo:
Zakaj v Lotmerki fane tak slavnostno plehečejo?
Zato, ka ma naš dragi tovariš Tito rojstni den.
Zakaj pa ma naš dragi Tito rojsti den?
Zato, ka ga mamo vsi radi.
Ja, nekateri še vedno rabijo Tita, a ker ga je čas vzel, imajo nadomestnega. Znotraj verskih organizacij, sekt in političnih strank je "glajhšaltanje" morda dopustno, če člani nanj pristanejo in se strinjajo. Je pa zavržno, če kdo hoče sinhronizirati tudi tuje glave.
Ampak, da ne bom predolg. Ne vem ali je gospod OO bil na kakšni drugi proslavi in poslušal kakšnega drugega govorca, ker tega kar navaja in proti čemu protestira, jaz zagotovo nisem govoril. Zagotovo nisem omenil aktualne vlade. Če pa jo je dotični vendarle prepoznal, potem mu uhajajo nenadzorovane heretične misli. Sicer pa je nasploh neverjetno, koliko neumnosti in nesmislov je gospod OO napisal v tako kratkem sestavku. Vsekakor izkazuje precejšnje težave v rabi terminologije. Denimo, vse od francoske revolucije in republikanske ideje velja, da država pripada državljanom, zato je opomba, da je dan državnosti "najpomembnejši praznik vseh Slovencev, ki ljubijo državo Slovenijo" nesmiselna. Dan državnosti je praznik vseh državljank in državljank ne glede na etnično, versko ali drugo pripadnost. In ni samo praznik vseh Slovencev ampak tudi Slovenk. Nenazadnje pa je dan državnosti praznik tudi za tiste zrele ljudi, ki v državo ne investirajo ljubezni. Premik in invensticija ljubezni iz sfere intime in zasebnosti v abstraktne tvorbe, kot je država, kot je kakšen športni klub, kot je kakšen idol, je nadomestni objekt zadovoljitve oz. ersatzbefriedigung, kot bi rekli psihoanalitiki. Ni potrebna idolatrija, dovolj je da državo, v kolikor je po meri ljudi, spoštujemo.
Gospod OO SDS pravi tudi, da sem zlorabil prireditev "s širjenjem svojih ekstremnih levičarskih političnih prepričanj, ki ne sodijo na tako pomembno proslavo". Ja ne vem, no. Včasih so pošiljali partijske kadre na izobraževanje v Kumrovec, zdaj menda v Lepeno, a očitno jih tudi tam ne naučijo, da sodobna politološka nomenklatura s sintagmo ekstremni levičar, ekstremni desničar označuje idejno pripadnost in aktivnost izven ustavnega loka. No, sam še prometnih prekrškov ne delam prav veliko, kaj šele da bi nasprotoval ustavi. In če nekdo napiše nekomu, ki ni bil ne prej in sedaj v nobeni partiji, kaj sodi in kaj ne sodi na državno proslavo, še vedno razmišlja, ne le enodimenzionalno ampak enopartijsko. Dogmatsko.
A kakorkoli in kakor koli. Gospod OO ni z nobenim stavkom in nobeno besedo skušal argumentirati, kaj od izpostavljenega v mojem govoru ne drži. Raje mi zabrusi, naj me bo sram. Ja, pravzaprav me je res ... sram, da v mojem Ljutomeru še vedno delujejo nekateri ljudje in interesne skupine po prastarem partijskem refleksu. In še podpisati se ne upajo.
Vlado Miheljak
