Porast količine odpadkov med epidemijo. Kako se bo ukrepalo?

Poslanec Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje, v zvezi s porastom količine odpadkov med epidemijo. Kot pravi je epidemija namreč povečala količino nevarnih in medicinskih odpadkov ter prekomerno in neodgovorno rabo izdelkov iz plastike. "Postala je tudi izgovor za zmanjšanje že doseženih okoljskih standardov," pravi ter med drugim dodaja, da so "nadalje tudi zaščitne obrazne maske postale eden večjih okoljskih izzivov, saj imajo izredno dolgo življenjsko dobo, jih je težko reciklirati ali ponovno uporabiti in so prava ekološka bomba."

Besedilo poslanskega vprašanja spodaj objavljamo v celoti.

Razumevanje tega, da trenutno na ravni evropske skupnosti sočasno potekajo tri krize; epidemija, ki je resno ogrozila ekonomsko ter socialno varnost; kriza demokracije in vrednot EU ter okoljska kriza, je nujno. Naše skupno ukrepanje ob epidemiji kaže na to, da smo za naše skupno dobro pripravljeni sprejeti potrebne ukrepe. Tako smo med epidemijo lahko spremljali satelitske slike in podatke o izboljšanju kakovosti zraka v mestih, zmanjševanje hrupa in prometa ter ostale pozitivne okoljske spremembe, ki smo jih bili sposobni doseči šele v času, ko se je svet dobesedno ustavil. Ta težka izkušnja naj bo priložnost, da okoljskim politikam nujno namenimo več pozornosti.
Pri ravnanju z odpadki smo pred pojavom zdravstvene krize, po večletnem naporu s številnimi deležniki, že dobro stopili na pot omejevanja uporabe nepotrebne embalaže in plastike, predvsem tiste za enkratno uporabo. Omenjena kriza pa je pokazala, da kot družba skrbi za okolje dejansko še nismo ponotranjili.

Epidemija je namreč povečala količino nevarnih in medicinskih odpadkov ter prekomerno in neodgovorno rabo izdelkov iz plastike. Postala je tudi izgovor za zmanjšanje že doseženih okoljskih standardov. Na evropski ravni smo tako priča številnim poskusom industrije, da okoljske standarde zmanjšamo ali zamaknemo potrebno izvajanje pozitivnih ukrepov. To nam prikazuje tudi nedavna zahteva interesnega združenja evropskih proizvajalcev plastike za enoletni zamik izvajanja direktive, ki prepoveduje nekatere plastične izdelke za enkratno uporabo, za katere obstajajo druge alternative, in umiku prepovedi teh izdelkov.

Nadalje so tudi zaščitne obrazne maske postale eden večjih okoljskih izzivov, saj imajo izredno dolgo življenjsko dobo, jih je težko reciklirati ali ponovno uporabiti in so prava ekološka bomba. Poleg zaščitnih mask, je porast odpadkov povzročilo splošno povečanje uporabe zaščitnih sredstev za preprečevanje okužbe, povečana proizvodnja razkužil, ki ima posledice pri vodnih virih, uporaba rokavic za enkratno uporabo, idr. Pri čemer verjamem, da je možno najti pravo ravnotežje med potrebnimi zaščitnimi zdravstvenimi ukrepi ter nepotrebno okolju škodljivih snovi in materialov.

Če želimo zaščititi zdravje ljudi in okolja je nujno, da zagotovimo varen način tako zbiranja kot tudi predelave teh odpadkov. Neprimerno ravnanje s takšnimi vrstami odpadkov, ne samo da predstavlja grožnjo za zdravje ljudi, izjemno nevarno tudi za okolje. Zato zdravstvena kriza ne sme biti izgovor za naše neodgovorno ravnanje, in neupoštevanje obstoječih okoljskih standardov.
Zato vas sprašujem:

• Ali imate zbrane podatke o povečanju količine odpadkov v času epidemije?
• Kako nameravate ukrepati v smeri sanacije problema porasta odpadkov v času epidemije COVID-19?
• Ali ste v tem času zasledili zmanjšanje ozaveščenosti glede odlaganja in ločevanja odpadkov, še posebej nevarnih in medicinskih odpadkov?
• Kako boste zagotovili nadaljnja prizadevanja RS za izboljšanje okoljskih standardov, še posebej zmanjšanja onesnaževanja s plastiko za enkratno uporabo?