Marija Žuman
V kulturno in izobraževalnem društvu Kelih iz Ključarovcev pri Ljutomeru so ponosni na svojo članico Marijo Žuman iz Ključarovcev, ki je vešča peke prleške gibanice. Doslej je s svojo kulinarično posebnostjo Prlekije z gibanico sodelovala na vseh občinskih ocenjevanjih, kjer je požela zavidljive uspehe. Letos pa je v Križevcih potekalo vseslovensko ocenjevanje preleške gibanice, kjer je Marija prejela najvišji naziv in sicer certifikat za prleško gibanico. Bila je absolutna zmagovalka letošnjega ocenjevanja, saj je za svojo prleško gibanico dobila najvišjo oceno, 19,0 točk (od možnih 20).
Pri pečenju in predstavitvi prleške gibanice sodeluje že tretje leto, pri čemer jo članice spodbujajo, da še naprej peče slastno gastronomsko sladico - prleško gibanico. Kot je povedala je doslej na sodelovanju in ocenjevanju prejela tri prva mesta na ocenjevanju v Križevcih in državni certifikat. Tako bo odslej Marija s tem certifikatom sodelovala na vseh ocenjevanjih. Gre za ljubiteljsko pripravo prleške gibanice, saj sladico pripravlja za družino, sorodnike in sosede ter prijatelje in znance. Vsi, ki so doslej poskusili njeno gibanico so jo vsi pohvalili.
Preden da sladico peč jo pripravi v lončeni okrogli posodi, ki je narejena v lončarstvu Žuman v Ljutomeru. V lončeni posodi se prleška gibanica speče odlično. Nekateri jo pečejo v krušni peči, spet drugi pa v pečici. Sicer pa je lončarska posoda za peko gibanice namenjena za peko v krušni peči. Kot sestavina v prleško gibanico sodi dobro pripravljeno testo, ki mora biti zelo dobro obdelano. Ko Marija testo obdela, doma kar 100 krat vrže na domači kuhinjski pult. Gre predvsem za elastično sestavino, ki mora preden se loti priprave, testo eno uro čakati za pripravo končnega izdelka. Nato testo razreže na osem do devet plasti. Za pripravo gibanice si pripravi skuto iz domače kmetije iz Ključarovcev. Za pripravo potrebuje 1 kg domače skute, 1 liter kisle smetane, dodajo se še jajčka ter ščepec sladkorja in soli.
Ko ima vse sestavine pripravljene se loti priprave gibanice, najprej naloži spodnjo plast in nato dodaja še ostale plasti. Vsaka plast je sestavljena iz skute in smetane, na zadnjo plast pa še doda samo smetano in sladico »prepika« z lesenim zobotrebcem in se da peč. Ko se po nekaj časa gibanica speče se nato ohladi in razreže na manjše kose in se ponudi za jesti. Na vrhu, ko je pečena nastane rjava plast.
Marija je po poklicu kuharica, zaposlena je bila v Družbeni prehrani v Ljutomeru, zato ji priprave prleške gibanice in drugih prleških jedi ni nič kaj tuje. Vsega se loti z velikim veseljem. Kot je povedala ji je kuharstvo pisano na kožo. Tudi sedaj, ko je upokojenka rada peče za domače, pri čemer poleg prleške gibanice še pripravlja in peče kvasenice, krapce, postržjače in razne sladice. Kot so nekoč rekli starejši Prleki to ni gibanica, ampak se ji reče »gibojca«.
Jože Žerdin