Ob Dravski kolesarski poti oživljajo tradicijo izpiranja zlata
S pričetkom naslednje kolesarske sezone se tako lahko nadejamo novega doživetja ob Dravi, ki bo obogatil ponudbo na Dravski kolesarski poti.
Izpiranje zlata ob Dravi
Slovenski del Dravske kolesarske poti je vse bolj privlačna destinacija tako domačih kot tujih kolesarjev. Pod sloganom "Doživetje za vsakim zavojem" skriva številna doživetja ob in na reki Dravi, od splavarjenja, veslanja in kopanja, do uživanja v raznoliki kulinariki ali spoznavanju kulturnega utripa obrečnih mest. Obstoječim doživetjem pod blagovno znamko Drava Bike se bo v prihodnje pridružilo novo, izpiranje zlata, ki ga v Občini Starše razvijajo v sklopu projekta Zlata Drava.
Partnerstvo za Dravsko kolesarsko pot je v sodelovanju z Občino Starše v soboto, 12. septembra 2020, na kolesarskem izletu po trasi Dravske kolesarske poti izvedlo "izpiranja zlata", ki ga v sklopu projekta ZLATA DRAVA izvajajo v Občini Starše. V sklopu omenjenega projekta obujajo zgodbe o zlatokopih, s katerim želijo prenesti na naslednje rodove to kulturno-zgodovinsko izročilo o izpiranju zlata v Zlatoličju. S pričetkom naslednje kolesarske sezone se tako lahko nadejamo novega doživetja ob Dravi, ki bo obogatil ponudbo na Dravski kolesarski poti. Projekt Zlata Drava je na poziv Lokalne akcijske skupine Lastovica prijavila Občina Starše, partnerji v projektu so še Gradnje Starše, Turistično društvo Starše in Športno društvo Zlatoličje.
Še pred 2. svetovno vojno se je okrog 200 izpiralcev zlata s to dejavnostjo tudi preživljalo
Preteklo soboto sta se dve skupini kolesarjev, ena iz Maribora in druga iz Ptuja, podali do Zlatoličja, kjer se je odvila prava animacija zlatokopa projekta Zlata Drava. Dogodek se je pričel s predstavitvijo lokalnih ponudnikov (Čebelarstvo Lovrec Marjana, Kmetija Radolič, Kmetija Golob, Kmetija Selinšek in Gordana Pajtler) na Kmetiji Pal, ki ponuja na ogled tudi muzej starodobnikov. Nato pa je sledil prikaz izpiranja zlata, kot so to počeli še pred 2. svetovno vojno, ko se je okrog 200 izpiralcev zlata s to dejavnostjo tudi preživljalo. Zgodbe o najdbah zlata v dravskih naplavinah pa segajo vse v šesto stoletje pred našim štetjem. Po predstavitvi zgodovine so za lopate in posebne posode za izpiranje poprijeli tudi udeleženci dogodka in že so sledili prvi navdušeni vzkliki ob svetlikanju prvih dravskih luskah. Dravske luske pa za svoj Unikatni nakit uporablja tudi ptujski izdelovalec nakita iz lesa, Srečko Molk.
Skupino kolesarjev iz Maribora je vodil Uroš Rozman, direktor Mariborske razvojne agencije (MRA), ki je povedal: »Dravska kolesarska pot v Sloveniji se pod koordinacijo MRA iz leta v leto infrastrukturno izboljšuje, za kar skrbijo občine ob reki Dravi in Direkcija RS za infrastrukturo. Na območju Občine Starše v prihodnjem letu načrtujemo ureditev počivališč in informacijskih tabel, prav tako pa si prizadevamo za asfaltiranje vsaj poplavno najbolj ogroženih delov kolesarske poti. Vendar kolesarska pot brez turistične ponudbe ne prestavlja dodane vrednosti v smislu razvoja turizma občin, zato je zelo pomembna podpora podžupana Občine Starše Sandija Fureka pri projektu izpiranja zlata, ki bo v prihodnje lahko postal eden od ključnih gradnikov turistične ponudbe ob Dravski kolesarske poti.«
V okviru projekta Zlata Drava v načrtu še dodatna bogata ponudba
Za organizacijo in predstavitev lokalne ponudbe kakor tudi zlatokopske animacije so poskrbeli v Občini Starše. Vidno zadovoljen s sobotnim dogodkom nam je podžupan Aleksander Furek, lokalni turistični vodnik in idejni vodja projekta Zlata Drava zaupal »da mu je v veliko veselje, da je kot idejni vodja dočakal izvedbo prve delavnice v projektu Zlata Drava«, in nadaljeval: »Lep dogodek, ki je predstavil produkt terenske in zgodovinske animacije izpiranja zlata v reki Dravi, poslovno priložnost v turizmu, promocijo lokalnih ponudnikov, promocijo športno-rekreacijskih dogodkov in navezavo z drugimi turističnimi dogodki in destinacijami. V okviru projekta Zlata Drava želimo urediti tudi kolesarske pit stop točke, koliščni glamping camp, počivališče za avtodome, učne poti, motorik park, vstopno izstopne točke, žičnico čez Dravo ... Dravska kolesarska pot s produkti in vizijo ponuja ogromno možnosti uspešnega turizma, ima vizijo, bogastvo doživljajskega turizma in ponuja razvoj turizma v širši in ožji lokalni skupnosti.«
Navdušenja nad projektom Zlata Drava ne skriva niti dr. Sašo Šantl iz Inštituta za vode RS, ki že vrsto let obiskuje reko Dravo in je udeležencem predstavil tako zgodovino zlatokopstva kot sam potek izpiranja: »Zlato je obstojna kovina, ki se jo da tudi enostavno oblikovati. Zlata ni veliko v človeški posesti, pa tudi težko je pridobivati novo zlato. Ker je redko in je hkrati obstojno, ga je najprej človek imel za nekaj lepega in močnega. Postopoma z razvojem družbe pa je zlato človek začel uporabljati kot enoto za menjavo različnih dobrin. Ker sta tu bila še na primer srebro in baker, kot menjalni sredstvi, je zlata enota bila namenjena menjavi dobrin višje vrednosti, predvsem menjavi posesti, drugih kovin, stekla, kož, lončevine in večjih količin hrane.«
Foto: Jernej Borovinšek za Drava Splash
