Kaj nam prinaša 5. sveženj protikoronskih ukrepov?

Na novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 so sodelovali minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Nuška Čakš Jager in vladni govorec Jelko Kacin.

Vlada je na seji obravnavala in potrdila predlog zakona, t. i. 5. protikoronski paket. Ta odseva trenutne gospodarske napovedi, ki so bolj optimistične od spomladanskih, a hkrati upošteva dejstvo, da bi lahko imelo nenadzorovano širjenje virusa negativne posledice za gospodarstvo. Čistopis zakona je še v pripravi do 28. septembra, ko bodo še možne manjše dopolnitve.

Podaljšano čakanje na delo, pomoč samozaposlenim

Minister Cigler Kralj je na novinarski konferenci izpostavil ključne ukrepe, ki jih predvideva novi sveženj protikoronskih ukrepov.

Za ohranitev delovnih mest in pomoči delodajalcem PKP5 predvideva podaljšanje ukrepa čakanja na delu doma do konca leta 2020 za vse panoge, pogoj je upad prihodkov za vsaj 30 odstotkov glede na leto 2019.

Od 1. septembra dalje zakon prinaša možnost uveljavljanja 80-odstotnega nadomestila v primeru odsotnosti z dela zaradi varstva otroka zaradi višje sile, to je, če je bila zanj odrejena karantena. Za zaposlene je podaljšan ukrep 100-odstotnega nadomestila plače v primeru odrejene karantene zaradi stika z okuženo osebo na delovnem mestu.

Samozaposleni bodo upravičeni do povračila nadomestila v višini 250 evrov, če jim je bila odrejena karantena. Ukrep bo veljal od 1. oktobra. Za samozaposlene in mikropodjetja se ponovno uvajajo začasni ukrepi v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 700 evrov in povračila prispevkov v višini 400 evrov mesečno.

Dodatki za zaposlene v socialnovarstvenih zavodih in zdravstvenih ustanovah

Predlog zakona uvaja tudi možnost začasne razporeditve zaposlenih iz socialnovarstvenih in zdravstvenih ustanov v domove starejših občanov.

Za zaposlene, ki v sivih in rdečih conah v socialnovarstvenih zavodih delajo neposredno delo z okuženimi, je predlagana uvedba dodatkov, in sicer v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega. Prav tako so predvideni dodatki tudi za zdravstvene delavce, ki delajo s covid bolniki.

Za zagotavljanje finančne vzdržnosti domov za starejše vlada predlaga uvedbo ukrepov financiranja zaščitne opreme za izvajanje omejevanja okužbe covid-19 in kritje stroška izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet, saj v domovih, v katerih je potrjena prisotnost virusa, ne smejo sprejemati novih varovancev.

Pri ukrepih s področja zdravstva se uvaja možnost koriščenja odsotnosti z dela do treh delovnih dni zaradi bolezni, brez potrdila osebnega zdravnika. Poenostavlja se tudi postopek izdaje karantenske odločbe.

Financiranje zaščitne opreme za vzgojno izobraževalne ustanove

Na področju vzgoje in izobraževanja je med drugim zagotovljeno financiranje zaščitne opreme in sredstev za dezinfekcijo prostorov, oprostitev plačila za vrtec v primeru odrejene karantene za otroka. Ureja se tudi možnost izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo.

Izvajalcem občasnih prevozov nadomestilo stroškov

Da bi pomagala izvajalcem občasnih prevozov, mestnih prevozov vladni predlog zagotavlja tudi nadomestilo stroškov, ki so jih imeli med 16. marcem in 11. majem (med razglašeno epidemijo), ko niso mogli izvajati prevozov. Predlagano je tudi, da se jim priznajo tudi stroški za zaščitno opremo za voznike in za sredstva za razkuževanje vozil.

Epidemiološka slika v državi

V sredo smo v Sloveniji opravili 2848 testov, 122 jih je bilo pozitivnih, kar so dobri štirje odstotki je podatke predstavila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni Čakš Jager. V bolnišnicah se zdravi 63 bolnikov s covidom-19, 13 jih potrebuje intenzivno zdravljenje. V sredo sta umrla dva bolnika, oba iz domov starejših občanov (Maribor in Rogaška Slatina). 24 novih okužb so odkrili v Ljubljani, 8 pa v občinah Maribor, Domžale in Črna na Koroškem. Dodala je tudi, da so zasebni dogodki še vedno najpogostejši vir okužb.