Teden otroka v vrtcu Ljutomer

Barvitost letošnje jeseni spremlja nova, nepredvidljiva drugačnost, kjer  narava v svoji igri  s človeštvom opozarja na nemoč človeškega uma in s svojo močjo ustvarja edinstvene slike, ki se nikoli ne ponovijo, s sabo pa vendarle nosijo  številne izzive, spremembe in prilagoditve. Vsi počasi in negotovo stopamo dalje, čez krivine in strmine z željo, da vzgojimo naše otroke v čim bolj samostojne in odgovorne  odrasle, ki se bodo v življenju sposobni spoprijemati z izzivi sodobnega časa. Temu v sled se v vrtcu nesebično trudimo biti staršem v oporo in pomoč pri vzgoji, vzpostaviti čim pristnejši, topel in spoštljiv odnos, da skupaj našim malčkom zagotovimo  varno, sproščeno in igrivo otroštvo.

Ravno v sloganu ODGOVOR JE POGOVOR, kateri je moto letošnjega Tedna otroka je danost, ki jo moramo prepoznati in v največji meri izkoristiti vsi deležniki pri vzgoji otrok, vsak dan v letu, ne le takrat, ko se nam to zahoče.

V Vrtcu Ljutomer smo se tudi v letošnjem tednu otroka, kljub neugodnim razmeram, ko je omejeno druženje, ki je za otroke  in njihov socialni razvoj še posebej pomembno, potrudili pripraviti čim bolj zanimiv, raznolik in pester program.

Teden smo pričeli s pravljicami, ko smo vzgojiteljice na različne načine, ob čarobnem ambientu otroke popeljale v svet domišljije, pravljičnih bitij in osmišljanje svojega sveta. Razvijali smo tudi različne glasbene sposobnosti, ustvarjali takšne in drugačne ritmične vzorce, preizkušali zvoke inštrumentov, se predstavljali s karaokami in peli različne otroške in ljudske pesmi. Sredino tedna je zapolnilo dramsko dopoldne, kjer so vzgojiteljice z lastno izvirnostjo otrokom zaigrale različne lutkovne predstave, dramske igre ali preproste banse, ki so otrokom obogatile vsakdan. Nadaljevali smo z rajalnimi igrami in vrhunec tedna doživeli ob pečenih kostanjih in sladkem presenečenju naših kuharic, ki so nam skoraj že tradicionalno na ta dan, spekle slastne palačinke. Ker v vrtcu, kljub številnim dejavnostim,  dajemo velik poudarek gibanju in zdravemu življenjskemu slogu, smo teden zaključili s pohodi v našo bližnjo okolico vrtca, kjer smo ob gibanju z izostrenim sluhom slišali še brnenje kmetijskih strojev, ki spravljajo še zadnje pridelke iz njiv, tok reke, ki mirno teče svojo pot, glas ptic spletajoč svoja gnezda, šelestenje  listja spreminjajočih se jesenskih barv in še marsikaj, kar so zaznala budna otroška očesa.

Kljub negotovemu stanju in »novemu« drugačnemu načinu  življenja, si želimo, da nam vsem skupaj uspe najti čas tudi v domačem, družinskem okolju in preživeti vsaj nekaj ur  skupaj z otroki v naravi, kjer bomo s sproščenim in premišljenim  POGOVOROM gotovo pridobili marsikateri ODGOVOR.

Zapisala Ksenja Kosi Viher