Začnite se imeti radi!

»Kot otrok sem bila samotarka. Kuhala sem jedi iz trave, nenehno kaj raziskovala. Zdi se mi, da sem bila takrat najbolj povezana sama s seboj.« razloži Zvezdana Murko iz Lenarta, ki danes službuje kot pomočnica vzgojiteljice. Kljub temu, da se ji zdi omejevanje zgolj na en poklic nekoliko dolgočasno, pa svoje delo jemlje kot veliko poslanstvo. »Moje delo je zelo odgovorno, čeprav zmeraj bolj ujeto v sistem. S sodelavko se zato, ko je to seveda mogoče, z otroki velikokrat odpraviva na sprehod v gozd, v zavetje dreves, ki imajo posebno energijo.«

Kljub temu, da je imela na videz vse, ni imela sebe, zato si je pred leti drznila oditi vstran od ustaljenega. Meni, da se večina izmed nas še vedno preveč obremenjuje, kaj si drugi mislijo o nas in kaj si še morda bodo. »Nisem bila dobro, iz otroštva sem prenesla travme, za katere ne krivim drugih, moje so. A vedela sem, da tako ne more iti več naprej.« je razložila Zvezdana, ki se je v procesu dela na sebi spopadla še z ločitvijo. V tistem burnem obdobju se je srečala s posebnimi terapijami, ki jih izvajajo v Mariboru. Prav nič ni vedela o njih, a se je vseeno odločila prisluhniti jorubskemu svečeniku in duhovnemu pranoterapevtu Tomislavu Brumcu. »Prišla sem do velikih vrat v 2. nadstropju. Srce mi je močno razbijalo. Na sredi prostora so trije terapevti izvajali terapije. Zaprla sem vrata in skoraj zbežala, a nekaj me je spet gnalo tja.«

»Potrebovala sem poved: Začni se imeti rada.« je danes navdušena Zvezdana, ki je preko terapij predelala velik del bremena, ki ga je nosila v sebi in svoje misli celo strnila v knjigi Na zmenku z dušo, za katero je prepričana, da ni njena zadnja.

Navdušila se je nad Indijo in jo s partnerjem Boštjanom tudi obiskala. »Čutila sva, da sta si jo najini duši želeli obiskati že od nekdaj.« Svoje misli deli tudi na svoji osebni Facebook strani ter na strani Na zmenku z dušo.

Le-te nastajajo spontano, pogosto ji ne dajo miru, dokler jih ne zapiše. »Preko teme se da iti in pri tem lahko pomagam, a tudi tema smo mi, vsako slabo počutje, misli, vse to je del nas, brez tega ne gre, kot je dan, je tudi noč.«

Zvezdana pa zmeraj najde čas za delo na sebi (tudi, ko lika :)), za zapisovanje misli, načrtovanje nove knjige, v prvi vrsti pa za sina in hčerko, ki ju s svojim zgledom želi voditi tako, da bi si upala stopiti iz okvirjev in verjeti vase.

V tem posebnem letu pa bi ljudem svetovala, da opravijo z izgovori, ki jih Zvezdana res ne mara. »Nimam časa.« je najpogostejši med njimi. Obenem pa svoje želje, cilje, sanje zapišejo na liste, jih shranijo in se odpravijo na pot, da jih dosežejo. »Ko jih boste čez čas vzeli v roke, ne boste verjeli, koliko ste že postorili in uspeli.«