Delež okužb se v aktivni populaciji znižuje, povečujejo pa se okužbe med starejšimi
V domovih starejših občanov smo imeli do 4. oktobra 242 okužb, do 15. novembra pa že 4.802 okužbi.
Nuška Čakš Jager, foto: Urad vlade za komuniciranje/zajem zaslona
Na novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 so v torek sodelovali dr. Nuška Čakš Jager iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, prof. dr. Borut Štrukelj iz Fakultete za farmacijo v Ljubljani ter vladni govorec za COVID-19, Jelko Kacin.
Vladni govorec je novinarsko konferenco začel z obvestilom, da je vlada na včerajšnji dopisni seji sprejela odločitev o podaljšanju epidemije v Republiki Sloveniji še za 30 dni. Odlok o podaljšanju epidemije prične veljati jutri, v sredo, 18. novembra. Epidemije ne gre enačiti z zaostrovanjem pogojev, pač pa je njena razglasitev pravni okvir, ki predstavlja podlago za ukrepanje, tudi aktivacijo civilne zaščite in drugih razpoložljivih sil, s smeri zamejevanja širjenja okužb, je pojasnil.
Razglasitve oziroma podaljšanja epidemije ne gre enačiti z zaostrovanjem pogojev. Njena razglasitev je namreč status, pravni okvir, ki predstavlja podlago za ukrepanje, tudi aktivacijo civilne zaščite in drugih razpoložljivih sil, v smeri zamejevanja širjenja okužbe.
— Jelko Kacin – govorec Vlade RS za Covid19 (@GovorecCOVID19) November 17, 2020
Pregled današnje epidemiološke slike kaže, da razmere v bolnišnicah ostajajo resne. V ponedeljek so zabeležili novih 1.388 primerov okužbe s koronavirusom. Opravljenih je bilo 5.326 testiranj, delež pozitivnih testov pa je bil 26-odstotni. V bolnišnicah se zdravi 1.275 okuženih, 208 na oddelkih za intenzivno nego. Za posledicami okužbe s covidom-19 je umrlo 45 ljudi.
Povečujejo se okužbe med starejšimi, tudi v domovih starejših občanov
Kot je na vladni novinarski konferenci povedala namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ-ju dr. Nuška Čakš Jager je število primerov okužb z novim koronavirusom v svetu v porastu. V Evropi imajo višjo 14-dnevno kumulativno incidenco na 100.000 prebivalcev kot v Sloveniji na Češkem, v Avstriji in Luksemburgu. Višjo incidenco smrti pa na Češkem, v Belgiji in na Madžarskem, je naštela. Po zadnjih podatkih 14-dnevna kumulativna incidenca na 100.000 prebivalcev v Sloveniji sicer znaša 932.
Dr. Nuška Čakš Jager iz @NIJZ_pr pojasnila, da na CZ, v FR in ES vidimo neg. trend rasti okužb. SE in UK se soočata z velikim porastom. CZ, LU in AT imajo sicer trenutno višjo 14-dnevno incidenco kot SI. V SI je aktivnih primerov več kot 19.000. Med regijami izstopa Pomurska. pic.twitter.com/8GXLHzrIES
— Jelko Kacin – govorec Vlade RS za Covid19 (@GovorecCOVID19) November 17, 2020
Kot je pojasnila Čakš Jagrova, se je delež okužb v aktivni populaciji znižal, povečujejo pa se okužbe med starejšimi, tudi v domovih starejših občanov. "V domovih starejših občanov smo imeli do 4. oktobra 242 okužb, do 15. novembra pa že 4.802 okužbi," je dejala. Med šolarji je bilo po navedbah predstavnice NIJZ-ja največ okužb med srednješolci, medtem ko vrtčevski otroci predstavljajo zelo majhen delež. V Sloveniji je po oceni NIJZ-ja trenutno več kot 19.000 aktivnih primerov okužbe.
Nuška Čakš Jager @NIJZ_pr: Med šolarji je bilo največ okužb med srednješolci, medtem ko vrtčevski otroci predstavljajo zelo majhen delež. pic.twitter.com/LJsR5NZocS
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) November 17, 2020
Največ primerov v Gorenjski in Pomurski regiji
Delež pozitivnih testov med dnevno opravljenimi PCR testi se v Sloveniji giblje okrog 26 odstotkov. Največ primerov beležimo v Gorenjski in Pomurski regiji. Ob koncu je pozvala tudi k naložitvi TAN kode vseh okuženih v aplikacijo #OstaniZdrav in in dodala poziv, naj ostanemo doma.
Cepivo mora biti varno in učinkovito
Na novinarski konferenci je sodeloval tudi dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani, ki je predstavil trenutno stanje razvoja cepiv v svetu. Dejal je, da imamo trenutno 54 cepiv, ki so v klinični fazi raziskav, torej v prvi, drugi ali tretji fazi. Od tega imamo 12 cepiv, ki so v tretji fazi, niti eno cepivo še ni bilo odobreno s strani regulatornih organov, kot je evropska agencija za zdravila EMA oziroma ameriška agencija za zdravila FDA.
Kot je dejal, je trenutno šest tako imenovanih začasno odobrenih cepiv, ki pa so jih odobrile nacionalne agencije - dve v Rusiji, kjer je ta trenutek v fazi odobritve tudi tretje cepivo in štiri na Kitajskem. Kitajska in ruska cepiva so na nek način preskočila tretjo fazo kliničnega preizkušanja in o njih zaenkrat nimajo na voljo dovolj podatkov, je še dejal Štrukelj.
Prof. dr. Borut Štrukelj: Razvoj cepiv je dinamičen. Interes, tudi ekonomski, pa izredno velik. DNA cepiva so drugačna, način vbrizgavanja cepiv je nov, zato ga je potrebno natančno preučiti. Gre za novo tehnologijo, ki omogoča hitrejši razvoj cepiva brez stika z virusom. pic.twitter.com/J5Fard2PX3
— Jelko Kacin – govorec Vlade RS za Covid19 (@GovorecCOVID19) November 17, 2020
