Gantar: V dneh do 4. januarja se bo življenje verjetno res zelo omejilo
Tretji val epidemije naj bi se začel januarja in naj bi bil hujši, kot to velja za sedanji val, je omenil minister za zdravje Tomaž Gantar.
Tomaž Gantar, foto: Urad vlade za komuniciranje/zajem zaslona
Na torkovi novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 so sodelovali minister za zdravje Tomaž Gantar, generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje Mitja Bobnar in vladni govorec Jelko Kacin. Uradni vladni govorec je najprej predstavil aktualno epidemiološko sliko. V ponedeljek je bilo opravljenih 5.634 testiranj, potrjenih je bilo 1.524 testov. Delež je znašal 27 odstotkov. V primerjavi s ponedeljkom, 7. decembra, je bilo včeraj 103 manj potrjenih primerov, v nedeljo 49 primerov manj, v soboto pa celo 200 manj. Skupaj v zadnjih treh dneh je bilo 352 manj primerov kot v istih dneh pred enim tednom. Bolnišnično oskrbo je včeraj potrebovalo 1.284 covid pacientov, kar je 36 manj kot v nedeljo. Intenzivno nego so potrebovali 4 pacienti manj kot dan prej, včeraj skupaj 204. Sprejemov v bolnišnice je bilo včeraj 115, veliko je bilo tudi odpusta in sicer skupaj 127 pacientov. V bolnišnicah je umrlo 24 oseb, v domovih za starejše še 19, skupaj 44. Glede na število novih primerov na včerajšnji dan najbolj izstopajo naslednje občine: Brežice 36, Krško 45, Novo mesto 33, Črnomelj 18, Koper 33, Sežana 19, Lenart 14, Šentjur 35, Tolmin 57, Zagorje ob Savi 22, Žalec 26, Ljubljana 222, Maribor 55.
V domovih starejših občanov sta v ponedeljek ozdravela 202 stanovalca in 112 zaposlenih, na novo je bilo včeraj pozitivnih 138 stanovalcev in 37 zaposlenih. Največje število novih primerov je bilo ugotovljenih v DSO Podbrdo, enota Petrovo Brdo 49, v Deos Trnovo 19 in v DSO Tisje (Šmartno pri Litiji) 12.
Graf nam kaže, da je še vedno največ okužb v Posavski regiji, sledita Jugovzodna in Pomurska, najboljša epidemiološka slika je v Goriški, v Osrednjeslovenski in Obalno-kraški regiji. pic.twitter.com/kWlO8GlOe1
— Jelko Kacin – govorec Vlade RS za Covid19 (@GovorecCOVID19) December 15, 2020
Minister Gantar: tretji val bo še težji, razdalja in maska sta ključna ukrepa
Še zdaleč nismo iz nevarnosti epidemije, saj visoko število zasedenih bolniških postelj to ponazarja, je v nadaljevanju opozoril minister za zdravje Tomaž Gantar. Več organov in institucij, kot so Komisija EU, WHO, ECDC in druge države spodbuja, naj za praznike uvedejo številne ukrepe in povečajo previdnost glede epidemije. Martinovanje v novembru je bil primer, kako se posamezniki niso držali priporočil, saj so številke novih pozitivnih primerov v vinorodnih krajih v dveh tednih po zasebnih druženjih poskočile, je omenil. Ozko grlo ostajajo intenzivne postelje. Ukrepov za praznike še ni možno napovedati, verjetno pa bodo od 24. decembra naprej trgovine spet zaprte, v dneh do 4. januarja se bo življenje verjetno res zelo omejilo. Tretji val epidemije naj bi se začel januarja in naj bi bil hujši, kot to velja za sedanji val.
Ukrepi na delovnih mestih so bistveni, najbolj kritični trenutki so malice, garderobe, prihodi in odhodi na in z dela. Distanca in nošnja maske sta bistvena ukrepa, saj se največ virusa nahaja v nosno ustni votlini in se izloča z govorom in kašljanjem, žal je izločanje najbolj intenzivno predno zbolimo.
Epidemiološka stroka je v zadnjih dneh pripravila nove smernice, po katerih maske v zunanjih prostorih niso več obvezne v vseh primerih, ampak le takrat, ko ne moremo vzdrževati razdalje 2 metrov. Ukrep podpira tudi prvi epidemiolog v državi, dr. Fafangel.
Minister @minzdravje @tomazgantar: Zato se spreminjajo tudi smernice. Ne gre za sproščanje ukrepov, ampak prilagajanje. Vemo, da nas maske najbolj ščitijo, še posebno v zaprtih prostorih, zato je nujno, da jih, poleg spoštovanja vseh ostalih ukrepov, tudi dosledno nosimo.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) December 15, 2020
Množična testiranja se bodo bolj obsežno izvajala po praznikih
Rezultati nujnega razpisa za nakup hitrih testov za izvajanje množičnega testiranja, so v petek pretekli teden na ministrstvu zaključili brez izbire ponudnika. Na razpis so opozorili 39 ponudnikov, 19 jih je ponudbe oddalo, 13 od teh je zraven priložilo vzorec, a je ponudba samo enega od teh vključevala primeren vzorec, ki je ustrezal zahtevanim kriterijem. Na koncu je odločila cena, ki je bila malce previsoka, bila pa je to ponudba neposredno proizvajalca, brez posrednika.
Isti dan je ministrstvo objavilo nov razpis po nujnem postopku, rok za oddajo ponudbe se izteče danes popoldan. K sodelovanju so povabili več kot 40 ponudnikov. V prvem poizkusu razpisa je bil problem dobava, zato so sedaj predlagali prvo količino 30.000 kosov do 21. decembra in dodatno, isto količino do 28. decembra, razliko do pol milijona kosov pa v januarju. Postavljena cena je 5,5 evrov. Še vedno je med zahtevami ta, da je ponujeni test integriran, to pomeni, da je pufer v epruveti. Razpis bodo predvidoma zaključili do petka. Testiranja bi začeli v ponedeljek 21. decembra v mestu Ljubljani in ga izvajali do praznikov. Testiranja se bodo bolj obsežno izvajala po praznikih, predvsem v kritičnih skupinah, morebiti najprej pri učiteljih.
Prva količina cepiv v višini 5.000 kosov konec decembra
Ta teden pa bo objavljen še razpis za nakup 1 milijona testov po odprtem postopku, ki pa bo končan šele februarja. Razpis za nudenje ekip mobilnih enot za izvajanje hitrih testov je potekel včeraj. Na ministrstvu so prejeli 30 ponudb, ki skupaj ponujajo 100 mobilnih enot. Prva količina cepiv v višini 5.000 kosov bo prispela konec decembra, lahko da bo pridobljena večja količina, morebiti tudi 58.000, kolikor jih omenja predsednik vlade. Spremljanje stikov je drugi ključen ukrep obvladovanja epidemije. Minister razume pravne dileme, a bistveno je razumevanje, da je aplikacija koristna in uporaba enostavna. Javnost je pozval k uporabi.
Sedanji svetovalni skupini se zahvaljuje za opravljeno delo. A ukrepi ne učinkujejo, nekaj je treba spremeniti, še posebej, ker se nam bliža 3. val. Vanjo želi v večji meri vključiti epidemiologe, psihologe, tudi strokovnjake za komuniciranje.
Zakaj Slovenija beleži tako število smrti je težko enoznačno odgovoriti. Slovenija ima najstarejšo populacijo v Evropi, največ smrti je med stanovalci v DSO-jih. Domovi so prenatrpani, objekti so stari in niso primerni za izvajanje institucionalnega varstva. Osebja je premalo, strokovnost se je v zadnjih letih zniževala. Tudi način evidentiranja smrti se med državami razlikuje. Smrti bi lahko ločevali ali posameznik umre zaradi covida, ali pa umre zaradi drugih bolezni in je potem okužba s covidom imela bistveni vpliv, da so se druge bolezni toliko poslabšale, da je bolnik umrl. Slovenija beleži umrle iz obeh razlogov v isto kategorijo umrlih zaradi covida. Kar sta obe pristojni ministrstvi lahko poleti pripravili glede obvladovanja razmer v domovih sta, in tega ni bilo malo.
Po Gantarjevem mnenju bi 100-odsotno nadomestilo odsotnosti iz razloga covida morali imeti vsi zaposleni, ki se neposredno ali posredno soočajo z obvladovanjem virusa. Dokazovanje, kje je kdo postal pozitiven, je težavno. S tem bi zaposlene stimulirali, da se res samoizolirajo in izločijo iz delovnega procesa. Tako rešitev bo minister skušal zagotoviti tudi v končnem predlogu PKP7, ki ga bo vlada poslala v državni zbor.
Bobnar: Do 10. decembra približno 36.200 delodajalcem za 236.000 zaposlenih izplačanih 335,42 milijonov evrov
Generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje Mitja Bobnar je povedal, da je bilo v povprečju v enajstih mesecih letos brezposelnih 84.795 oseb, kar je 14,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ob koncu novembra je bilo brezposelnih 84.139 oseb, 16,2 odstotka več kot v istem mesecu leta 2019. Od januarja do novembra letos se je v evidence prijavilo 90.509 brezposelnih oseb, za 35,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Glede na skupino brezposelnih izstopajo prijave presežnih delavcev in tečajnikov v višini 165,5 odstotka, več je bilo tudi prijavljenih po izteku zaposlitev za določen čas. Iz evidence brezposelnih se je v istem času odjavilo 81.662 oseb, od tega 61.491 zaradi zaposlitve, 16 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Samo v zadnjih dveh mesecih se je odjavilo 15.914 oseb, kar je 23,0 odstotka več kot v enakem obdobju lani, od tega se je zaposlilo 11.018 oseb ali 29,1 odstotka več kot lani. V lanskih prvih enajstih mesecih je bilo 703.814, v letošnjem letu pa 750.035 napotitev na prosta delovna mesta, kar je 6,6 odstotno povečanje v letošnjem letu. Delodajalci so Zavodu sporočili 107.802 prosti delovni mesti, kar je 27,2 odstotka manj kot v primerjalnem obdobju lani. Bobnar je v zaključku opozoril, da je Zavod od začetka izvajanja interventne zakonodaje, torej od marca do 8. decembra 2020, prejel 156.315 vlog delodajalcev. Čeprav gre za veliko število prejetih vlog, so vloge v povprečju rešili v 14 dneh. Skupaj je Zavod po posameznih mesecih od marca do 10. decembra izplačal 335,42 milijonov evrov približno 36.200 delodajalcem za 236.000 zaposlenih.
Mitja Bobnar, generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje: Rešili smo vse vloge za čakanje na delo iz #PKP4 in #PKP5, pri ukrepu za krajši delovni čas pa se vloge rešujejo sproti. Skupaj je zavod izplačal 335 mio €, subvencije je dobilo 36.200 izvajalcev za 236.000 zaposlenih.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) December 15, 2020
